Poziv za opuščanje nadzora na mejah

Evropska komisija je danes devetim državam schengenskega območja priporočila, naj začnejo postopno opuščati začasni nadzor na notranjih mejah. Med njimi so Slovenija, Italija in Avstrija, pa tudi Nemčija, Francija, Danska, Švedska, Nizozemska in Norveška.

V Bruslju menijo, da imajo države na voljo vrsto drugih orodij za zagotavljanje varnosti, zaradi katerih nadzor na notranjih mejah ni vedno nujen. Kot primere navajajo ciljno usmerjene policijske kontrole, mobilne sisteme biometrične identifikacije ter tehnologije za spremljanje vozil. Po oceni komisije številne države takšne ukrepe že uporabljajo, zato bi lahko postopoma zmanjšale tudi obseg mejnih kontrol.

Pomembno vlogo pri tem naj bi imel tudi evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati sredi prihodnjega tedna. Evropska komisija pričakuje, da bo novi sistem izboljšal nadzor na zunanjih mejah Evropske unije in državam članicam omogočil učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov znotraj schengenskega prostora.

Evropski komisar za migracije Magnus Brunner je ob tem poudaril, da Evropska unija uvaja enega najnaprednejših sistemov upravljanja meja, kar po njegovem mnenju ustvarja pogoje za postopno odpravo notranjih kontrol.

Pripombe tudi na pojasnila za podaljševanje nadzora

Komisija se je v svojih ugotovitvah posebej dotaknila tudi Slovenije in Italije. Slovenija izvaja nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko od oktobra 2023. Vlada je ukrep uvedla zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane teroristične ogroženosti, nato pa ga večkrat podaljšala. Trenutno velja do 21. decembra letos. Podobno je ravnala tudi Italija na meji s Slovenijo.

V Bruslju ocenjujejo, da slovenska pojasnila ob uvedbi in podaljševanju nadzora niso dovolj podrobno utemeljila, kako globalne varnostne razmere neposredno vplivajo na Slovenijo. Podobne pripombe so naslovili tudi na Italijo, kjer po mnenju komisije niso zadostno pojasnili, zakaj naj bi bile varnostne in migracijske grožnje na meji s Slovenijo drugačne od tistih na drugih notranjih mejah države.

Evropska komisija ob tem ugotavlja še, da ne slovenske ne italijanske oblasti doslej niso prepričljivo pojasnile, zakaj obstoječega nadzora ne bi bilo mogoče nadomestiti z drugimi varnostnimi ukrepi.