V Morski biološki postaji Piran so pojasnili, da je v slovenskem morju v zadnjem času prisotnih več vrst želatinoznega zooplanktona oziroma meduz. »Verjetno je najpogostejši uhati klobučnjak, v zadnjih letih pa tudi rebrača Mnemiopsis leidyi,« so zapisali v svojem odgovoru.
Ob tem so navedli tudi, katere vrste meduz najpogosteje srečamo v slovenskem morju:
Morski klobuk
Morski klobuk je največja meduza, ki jo lahko srečamo v Jadranskem morju. Prepoznamo jo po velikem, kupolastem klobuku modrikasto-bele barve, ki lahko doseže premer tudi do 60 centimetrov, posamezni primerki pa tehtajo več kilogramov. Teh je še posebej veliko v Trstu, o čemer smo tudi pisali. Za razliko od nekaterih drugih meduz morski klobuk nima dolgih lovk.
Morski klobuk ni posebej nevaren za ljudi. Njegove ožigalkarske celice so precej manj močne kot pri nekaterih drugih vrstah meduz, zato stik z njim običajno povzroči le blago reakcijo.
Kompasna meduza
Kompasni klobučnjak ima klobuk premera do 30 cm, pod katerim ima 24 lovk v osmih sklopih po tri. Običajne barve kompasnega klobučnjaka so rumeno bele z rjavimi progami.
Morsko kolesce
Uhati klobučnjak
Rebrače vrste Mnemiopsis leidyi
Mnemiopsis leidyi, tujerodna invazivna vrsta iz rodu zooplanktona, ki bi lahko v našem morju povzročila precej nevšečnosti, če se preveč razmnoži, tako kot pred leti v Črnem morju. Rebrača nas ne more ožgati, opeči ali kako drugače poškodovati. Je povsem nenevarna človeku, le malce čuden občutek je plavati med vso to sluzasto jato.
So meduze v slovenskem morju nevarne?
Kot pojasnjujejo na Morski biološki postaji, vse »prave meduze« – med njimi uhati klobučnjak, kompasna meduza, morski klobuk in druge – spadajo med ožigalkarje, zato imajo strupene ožigalke. Na srečo je pri večini vrst njihov ožig tako blag, da ga ljudje na koži pogosto sploh ne občutijo.
Med manj problematične vrste sodijo uhati klobučnjak, morski klobuk in morska cvetača (Cotylorhiza tuberculata). Kljub temu strokovnjaki odsvetujejo dotikanje vseh meduz, saj lahko strupene celice ostanejo na koži in povzročijo bolečino ob stiku z občutljivejšimi deli telesa, kot so oči.
Drugače je pri rebračah, ki ne spadajo med ožigalkarje in zato niso sposobne ožiga. Je pa stik z njimi za plavalce pogosto neprijeten zaradi njihovega sluzastega videza in občutka.
Med vrstami, ki se pojavljajo v našem morju in imajo pekoč ožig, so mesečinka (Pelagia noctiluca), kompasna meduza (Chrysaora hysoscella), Olindias phosphorica in kubomeduza (Carybdea marsupialis). Kljub temu nobena od teh vrst za človeka ne predstavlja resne nevarnosti, kot jo denimo nekatere kubomeduze v avstralskih vodah.
Najmočnejši ožig med njimi povzroča mesečinka, ki lahko v redkih primerih pusti tudi dolgotrajnejše znamenje ali brazgotino. V slovenskem morju je danes redka, saj jo k nam le občasno zanesejo morski tokovi. Pogosteje se je pojavljala v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.
