Oranžno opozorilo za Primorsko
Poletje je pokazalo svojo najbolj vročo plat. Slovenijo je zajel prvi letošnji vročinski val, ki bo po napovedih meteorologov vztrajal vsaj do začetka julija. Najbolj vroče bo na Primorskem, kjer za jugozahodni del države od nedelje velja tudi oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur.
Že v teh dneh se temperature po državi povzpenjajo nad 30 stopinj Celzija. V prihodnjem tednu se bo vročina še stopnjevala, dodatno obremenitev pa bodo predstavljale tudi vse toplejše noči, ko se zrak ne bo več dovolj ohladil za učinkovito regeneracijo organizma.
Vročina najbolj obremenjuje mesta in Primorsko
Po podatkih meteorologov bodo najvišje temperature v prihodnjih dneh segale do 35 stopinj Celzija. Posebej izpostavljeni bodo prebivalci večjih mest in nižinskih predelov Primorske, kjer se zaradi učinka mestnih toplotnih otokov asfalt, beton in zgradbe podnevi močno segrejejo, ponoči pa toploto počasi oddajajo nazaj v okolje.
Prav vroče noči so eden glavnih razlogov za povečano toplotno obremenitev, saj se telo med spanjem težje ohladi in obnovi.
Kdo je najbolj ogrožen?
Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko povzroči številne zdravstvene težave, od slabšega počutja in utrujenosti do resnejših zapletov.
Posebej ranljive skupine so:
starejši ljudje,
dojenčki in majhni otroci,
nosečnice,
kronični bolniki,
osebe z boleznimi srca, ožilja, dihal, ledvic ali sladkorno boleznijo,
ljudje, ki delajo na prostem,
športniki in rekreativci,
prebivalci podstrešnih stanovanj in slabo prezračenih prostorov.
Prepoznate vročinsko izčrpanost?
Pri visokih temperaturah lahko pride do vročinske izčrpanosti. Znaki so močno potenje, omotica, slabost, bruhanje, hiter in šibak pulz ter občutek izčrpanosti.
Če opazimo takšne simptome, je treba osebo čim prej premakniti v hladen prostor, jo ohlajati z mokrimi obkladki ali ventilatorjem ter ji ponuditi tekočino v manjših količinah. Priporočljiv je tudi posvet z zdravnikom.
Vročinska kap je življenjsko nevarna
Še nevarnejša je vročinska kap, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Prepoznamo jo po:
zelo vroči koži, ki je lahko tudi suha,
hitrem utripu,
krčih,
zmedenosti,
motnjah zavesti ali nezavesti.
V takem primeru je treba nemudoma poklicati številko 112, osebo umakniti v hladen prostor in jo začeti ohlajati. Nezavestni osebi ne smemo dajati tekočine, saj obstaja nevarnost zadušitve.
Kako ohraniti dom čim bolj hladen?
Na Inštitutu za javno zdravje so pripravili napotke za ravnanje med vročinskim valom. Priporočajo, da prostore zračimo predvsem ponoči, zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez dan pa okna zapremo in zasenčimo.
Pomagajo lahko:
rolete, žaluzije in polkna,
zunanja senčila,
izklop nepotrebnih električnih naprav,
ventilatorji,
klimatske naprave.
Če doma ni mogoče zagotoviti primerne temperature, je smiselno del dneva preživeti v klimatiziranih javnih prostorih, kot so knjižnice, kulturni domovi ali nakupovalna središča.
Fizično aktivnost prestavite na jutro ali večer
Ker telo med telesnim naporom proizvaja dodatno toploto, je priporočljivo omejiti aktivnosti v najbolj vročem delu dneva.
Sprehode, šport in delo na prostem je najbolje opravljati zgodaj zjutraj ali po sončnem zahodu. Prav tako je priporočljivo uživati lahke obroke, bogate s sadjem in zelenjavo, ter se izogibati težki in mastni hrani.
Pijte, še preden postanete žejni
V vročini telo izgublja veliko tekočine s potenjem, zato je redno pitje izjemno pomembno.
Najboljša izbira je voda, medtem ko alkohol, kofeinske in zelo sladke pijače lahko dehidracijo še pospešijo. Odrasla oseba naj bi v vročih dneh zaužila približno dva litra tekočine dnevno, pri telesnih naporih pa še več.
Na pomanjkanje tekočine opozarjajo:
redkejše uriniranje,
temnejša barva urina,
suha usta,
utrujenost in omotica.
Ne pozabite na zaščito pred soncem
V času med 10. in 17. uro, ko je sonce najmočnejše, je priporočljivo poiskati senco. Pri zadrževanju na prostem ne pozabimo na:
pokrivalo za glavo,
sončna očala,
lahka in svetla oblačila,
zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj SPF 30.
Pomagajmo tudi drugim
Vročinski valovi niso nevarni le za posameznike, temveč predstavljajo izziv za celotno skupnost. Posebno pozornost velja nameniti starejšim sosedom, ljudem, ki živijo sami, in kroničnim bolnikom.
Strokovnjaki obenem opozarjajo, da nikoli ne smemo puščati otrok, starejših oseb ali hišnih ljubljenčkov v parkiranem avtomobilu, saj lahko temperatura v vozilu v nekaj minutah doseže življenjsko nevarne vrednosti.
Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše in daljše vročinske valove, zato postaja prilagajanje na ekstremne temperature vse pomembnejši del vsakdana. Preventiva, pravočasno hlajenje in zadosten vnos tekočine ostajajo najboljša zaščita pred posledicami poletne vročine.
