Pobudniki referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah so v državni zbor vložili 5295 podpisov volivcev, s čimer so izpolnili pogoj za začetek referendumskega postopka. Za vložitev pobude je bilo potrebnih najmanj 2500 podpisov.

Referendum se nanaša na novelo zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Začetek poti do referenduma

Pobuda je nastala v sodelovanju Kulturnega društva Gmajna, Kulturnega centra Danilo Kiš in Albanskega kulturnega društva AKD Liria. Med prvopodpisanimi sta Svetlana Slapšak in Jure Gombač.

Ob predaji podpisov so pobudniki poudarili, da želijo z referendumom zaščititi demokratične vrednote in človekove pravice. Svetlana Slapšak je ob tem opozorila na nevarnost posegov v že pridobljene pravice prebivalcev Slovenije ter izrazila zaskrbljenost zaradi sprememb zakonodaje.

Podobno je Katja Utroša iz Kulturnega društva Gmajna izpostavila pomen vrednot, na katerih sta temeljili osamosvojitev Slovenije in njena vključitev v Evropsko unijo.

Naslednji cilj: 40.000 podpisov

Pobudniki so zadovoljni z odzivom javnosti v prvi fazi zbiranja podpisov in ocenjujejo, da bodo uspeli doseči tudi naslednji cilj – zbrati 40.000 podpisov, potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma.

Elvis Alukić iz Bošnjaške kulturne zveze Slovenije je ob tem poudaril, da zbrani podpisi predstavljajo podporo ljudem, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in že vrsto let sodelujejo pri razvoju lokalnih skupnosti.

Pobudniki sicer opozarjajo tudi na stroške referendumskega postopka in menijo, da bi lahko država ta sredstva namenila drugim področjem, kot so zdravstvo, šolstvo ali gospodarstvo.

Kakšno bo referendumsko vprašanje?

Predlagano referendumsko vprašanje se glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?«

Če bo pobuda uspešna, bodo morali pobudniki v roku 35 dni zbrati še 40.000 overjenih podpisov volivcev. V primeru, da bi zbiranje podpisov sovpadalo z obdobjem med 15. julijem in 31. avgustom, se začetek roka prestavi na 1. september.

Kaj prinaša novela?

Novela zakona določa, da državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne bi več mogli glasovati na lokalnih volitvah.

Spremembe so predlagali v SDS, NSi, SLS, Fokusu in stranki Resni.ca, podprli pa so jih tudi poslanci Demokratov. Proti so glasovali poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne.

Podpis pod pobudo za začetek referendumskega postopka je pretekli teden oddal tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.

Nasprotovanje nevladnih organizacij

Noveli nasprotuje več kot 20 nevladnih organizacij, ki zastopajo interese tujcev v Sloveniji. Po njihovem mnenju spremembe posegajo v politične pravice ljudi, ki jih imajo že skoraj četrt stoletja.

V skupni izjavi so poudarili, da gre za prebivalce, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo družine in so pomemben del lokalnih skupnosti.

Pomisleke glede sprememb so izrazili tudi pri Varuhu človekovih pravic. Opozorili so, da bi lahko bile spremembe vprašljive z vidika skladnosti z določili konvencije Sveta Evrope o sodelovanju tujcev v javnem življenju na lokalni ravni.

Župani slovenske Istre o odvzemu volilne pravice: brez glasu več kot 6500 prebivalcev

Kaj bi spremembe pomenile za slovensko Istro?

Vprašanje volilne pravice tujcev tako očitno ostaja ena pomembnejših političnih tem pred jesenskimi lokalnimi volitvami. O posledicah sprememb za slovensko Istro smo na Obalaplus že povprašali tudi župane obalnih občin. Ti so opozorili, da bi sprememba zakonodaje v Kopru, Izoli in Piranu brez glasu pustila več kot 6500 stalnih prebivalcev, mnenja o sami noveli pa so bila med njimi različna