Dodajte nas med prednostne vire v Googlu in spremljajte naše najnovejše vsebine.

Glisiranje tik ob obali: »Vedno več jih je«

Iz Diving društva Sharky opozarjajo na vse pogostejše nevarno glisiranje v neposredni bližini obale. Na družbenih omrežjih so objavili posnetek, ki prikazuje gliser znotraj območja, namenjenega kopalcem.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Iz Diving društva Sharky opozarjajo na nevarno početje, ki je v zadnjem času po njihovih besedah vse pogostejše – glisiranje z motornimi plovili tik ob obali in v območjih, namenjenih kopalcem.
Na družbenih omrežjih so v petek objavili videoposnetek, na katerem je videti gliser, ki pluje zelo blizu obale. Kot navajajo, je bil posnetek posnet v bližini Hotela Bernardin:

Ob videu so zapisali: »Glisiranje 20 metrov od obale, le nekaj metrov od baraže plaže Hotela Bernardin in znotraj rumenih boj, ki označujejo območje za kopalce! Vedno več jih je vsak dan!«

Glisiranje v območjih, namenjenih kopalcem, lahko namreč hitro privede do nevarnih situacij in ogrozi varnost ljudi v vodi. Zato pristojni vsako leto znova opozarjajo, da je spoštovanje pravil plovbe ključnega pomena za varno sobivanje vseh uporabnikov morja.

Plavalca je z motornega čolna ali gliserja pogosto težko opaziti, zlasti ob bleščanju sonca, med valovi ali v večernih urah, ko je vidljivost slabša. Pri večjih hitrostih gliser potrebuje precej več prostora za ustavljanje in spreminjanje smeri, krmar pa ima bistveno manj časa za pravočasen odziv. Prav zato je glisiranje v neposredni bližini obale izjemno nevarno, tudi če na prvi pogled ne pride do nesreče. Valovi, ki jih povzroči hitro plovilo, lahko prevrnejo sup ali manjši čoln, prestrašijo kopalce, otežijo delo potapljačem ali povzročijo trčenje med plovili. V ozkih zalivih in ob obljudenih plažah pa lahko že ena sama napaka hitro ogrozi več ljudi hkrati.

Kolikšne so globe?

Glisiranje v Sloveniji urejata Pomorski zakonik in Pravilnik o čolnih, ki določata jasna pravila za varno plovbo motornih plovil in vodnih skuterjev.

Gliserji in druga plovila, ki plujejo v glisiranju, morajo biti od obale oddaljeni najmanj 250 metrov, saj je glisiranje bližje obali prepovedano. Na označenih morskih kopališčih je treba pluti in sidrati najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, da se zagotovi varnost kopalcev.

Za vodne skuterje veljajo dodatne omejitve – vožnja je dovoljena le od sončnega vzhoda do sončnega zahoda in ob ugodnih vremenskih razmerah, vsi potniki pa morajo med vožnjo nositi rešilni jopič. Gliser lahko upravlja le oseba, starejša od 18 let, ki ima opravljen izpit za voditelja čolna.

Kršitve teh pravil niso le nevarne, temveč tudi drage. Za nedovoljeno glisiranje v slovenskem morju so predvidene denarne kazni, ki za posameznike (upravljavce plovil) znašajo od 400 € naprej za kršitev varnostnih pasov, medtem ko se globe za pravne osebe lahko povzpnejo precej višje.

Nadzor in kaznovanje na slovenski obali izvajata Pomorska policija ter inšpektorji Uprave RS za pomorstvo.

Kaj pa na Hrvaškem?

Tudi na Hrvaškem so pravila za glisiranje strogo določena, nadzor na morju pa je v poletni sezoni zelo intenziven. Med najpogostejšimi prekrški so glisiranje v prepovedanih območjih, plovba preblizu obale, preobremenjenost plovil s potniki, pomanjkljiva dokumentacija ter neustrezna opremljenost plovil.

Kršitve pravil lahko lastnike in upravljavce plovil drago stanejo. Za nedovoljeno glisiranje so predvidene globe, ki se gibljejo od 400 do kar 6.600 evrov, odvisno od vrste in teže prekrška.

Kakšne kazni lahko dobite v hrvaškem morju?