Mlade osebke so v preteklih mesecih opazili raziskovalci Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Čeprav so odrasli veliki leščurji iz slovenskega morja skoraj povsem izginili, občasno še vedno odkrijejo nove mlade primerke, kar kaže, da se vrsta kljub izjemno težkim razmeram še ni povsem predala.
Debeli rtič ostaja pomembno zatočišče
Po navedbah projekta RISTANC ni naključje, da so školjke našli prav v Krajinskem parku Debeli rtič. Dobro ohranjeni morski habitati in podvodni travniki namreč predstavljajo eno najpomembnejših zatočišč za ohranjanje velikega leščurja v slovenskem morju.
Veliki leščur je največja školjka v Sredozemlju, saj lahko zraste do metra in pol v dolžino ter živi več desetletij. Kot filtrator pomembno prispeva k čiščenju morske vode, njegove lupine pa nudijo življenjski prostor številnim drugim morskim organizmom, zato ga strokovnjaki pogosto označujejo za pomembnega “gradbenika” morskega ekosistema.
Populacijo velikega leščurja je pred nekaj leti skoraj povsem uničila epidemija, ki jo je povzročil zajedavec v kombinaciji z določenimi bakterijami. Zaradi bolezni je poginilo približno 99 odstotkov vseh velikih leščurjev v Sredozemskem morju, zato je vsak nov živ primerek izjemno dragocen.
Varovanje narave je skupna odgovornost
Ob odkritju so v projektu RISTANC poudarili, da je uspešno varovanje narave mogoče le s sodelovanjem znanosti, lokalnih skupnosti in javnosti. Raziskovalci zagotavljajo strokovno spremljanje populacij, občine in upravljavci skrbijo za zaščito prostora, pomembno vlogo pa imajo tudi obiskovalci, ki lahko z odgovornim ravnanjem pomembno prispevajo k ohranjanju občutljivih morskih habitatov.
Pozitivni odzivi javnosti po objavi novice po njihovih besedah kažejo, da ljudem ni vseeno za stanje slovenskega morja in da se zavedajo pomena ohranjanja njegove biotske raznovrstnosti.
Sidranje ostaja ena največjih groženj
Poletni meseci prinašajo povečan obisk slovenskega morja, s tem pa tudi večje tveganje za poškodbe občutljivih morskih habitatov. Ena največjih nevarnosti za velikega leščurja ostaja sidranje plovil na območjih podvodnih travnikov, kjer školjke živijo pritrjene v morskem dnu.
Naravovarstveniki zato pozivajo lastnike plovil, naj ne sidrajo na območjih morskih travnikov oziroma znotraj varovanih con krajinskih parkov, kjer je to prepovedano. Obenem svetujejo, da obiskovalci med plavanjem ali potapljanjem živali ne vznemirjajo, se jih ne dotikajo ter spoštujejo morsko okolje tudi z zmanjšanjem hitrosti plovil in preprečevanjem onesnaževanja.
»Trije mladi leščurji na Debelem rtiču so nam dali novo priložnost in upanje. Zdaj pa je od vseh nas odvisno, ali jim bomo omogočili varno prihodnost,« poudarjajo v projektu RISTANC.
