Fiesa: je današnja prodaja zemljišč posledica odločitve iz leta 2017?

921 podpisov Civilne iniciative za Fieso

Prodaja občinskih zemljišč nad Fieso, proti kateri je Civilna iniciativa Piran – Pirano zbrala 921 podpisov za razpis referenduma, ni zgodba, ki bi se začela letos.

Nasprotno, njeno ozadje sega v leto 2017, ko so občani na referendumu odločali o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Fiesa.

Kaj se je zgodilo na referendumu leta 2017

Za razumevanje današnjega dogajanja je pomemben zgodovinski kontekst, saj sedanja razprava izhaja iz odločitev, sprejetih pred skoraj desetletjem.

Leta 2017 je Občina Piran pripravila OPPN Fiesa, s katerim je želela pomemben del občinskih zemljišč nad Fieso izločiti iz območja stanovanjske gradnje ter jih nameniti zelenim površinam. To bi pomenilo, da na teh zemljiščih nova stanovanjska gradnja ne bi bila več mogoča.

Takšni rešitvi je nasprotovala Civilna iniciativa Piran – Pirano, ki je zahtevala referendum. Na njem občinski prostorski načrt ni dobil podpore.

Posledica referenduma ni bila zgolj zavrnitev novega prostorskega akta. Ker OPPN ni začel veljati, je v veljavi ostal starejši zazidalni načrt Fiesa–Pacug iz leta 2002, ki predmetna zemljišča še vedno opredeljuje kot stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji.

Če se vrnemo v leto 2002

Občina Piran je leta 2002, tudi pod pritiskom visoke odškodninske tožbe družbe SCT, sprejela zazidalni načrt Fiesa-Pacug, ki je predvidel totalno pozidavo Fiese. Omenjeno območje nad Fieso je takratni načrt torej opredelil kot stavbno zemljišče in omogočil obsežno stanovanjsko pozidavo.

Čeprav do predvidene gradnje zaradi gospodarske krize in zloma nepremičninskega trga ni prišlo, je prostorski akt ostal v veljavi in še danes omogoča gradnjo na teh zemljiščih.

22 let pozneje občina ta zemljišča prodaja?

Glede na OPPN torej občina Piran danes ravna v skladu z veljavno prostorsko ureditvijo, ki velja od leta 2002 dalje.

Ker so zemljišča po še vedno veljavnem prostorskem aktu zazidljiva, jih je občinski svet vključil v načrt razpolaganja z občinskim premoženjem in sprejel sklep o prodaji. Ureditev in zakonodaja torej pravi, da če je zemljišče po prostorskem aktu namenjeno stanovanjski gradnji, ga občina praviloma lahko proda zasebnemu investitorju. Prav zato je bil referendum iz leta 2017 prelomen in je današnja prodaja lahko zgolj neposredna posledica odločitve pred devetimi leti.

Civilna iniciativa te dni ponovno zahteva referendum – tokrat proti prodaji zemljišč.

»Članice in člani Civilne iniciative Piran – Pirano so danes občini predali 921 podpisov podpore pobudi za razpis referenduma o sklepu Občinskega sveta Občine Piran o potrditvi osnutka besedila pravnega posla za prodajo zemljišč nad Fieso.«

Ta ista iniciativa je leta 2017 dosegla zavrnitev prostorskega akta, ki bi zemljišča spremenil v zelene površine. V veljavi je tako ostal starejši zazidalni načrt, ki zemljišča še vedno opredeljuje kot stavbna. Danes Civilna iniciativa nasprotuje njihovi prodaji, medtem ko občina praktično ravna v skladu z veljavno prostorsko ureditvijo.

Je referendum po Statutu Občine Piran mogoč?

Dogajanje dodatno zapleta pravno vprašanje. Občina Piran bo pri pristojnih državnih organih morala preveriti, ali zakon sploh dopušča referendum o prodaji zemljišč.

82. člen Statuta Občine Piran namreč navaja, da »lahko občanke in občani na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine.«

Sklep o potrditvi osnutka besedila pravnega posla, na katerega se nanaša referendumska pobuda, pa ni splošni akt občine, temveč odločitev, ki se nanaša na konkreten posel prodaje zemljišča.

Kaj na to odgovarja piranski župan Andrej Korenika?

Če bo ugotovljeno, da pravne podlage za referendum ni, je župan napovedal, da bo občinskemu svetu predlagal razveljavitev sklepa o prodaji, kar pomeni, da do prodaje zemljišč ne bi prišlo.