V času visokih temperatur telo izgublja več tekočine, kot se marsikdo zaveda. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da lahko že blaga dehidracija vpliva na zbranost, počutje in telesno zmogljivost, v hujših primerih pa predstavlja tudi resno zdravstveno tveganje. O priporočilih NIJZ je poročala STA.
Ko temperature presežejo 30 stopinj Celzija, se telo začne intenzivneje hladiti s potenjem. S tem pa poleg toplote izgublja tudi tekočino, ki jo je treba sproti nadomeščati.
Na NIJZ opozarjajo, da se občutek žeje pogosto pojavi šele takrat, ko je telo že rahlo dehidrirano. Zato pitja tekočine ne bi smeli odlagati, dokler ne postanemo žejni.
Najboljša izbira je še vedno voda
Po priporočilih NIJZ je za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine najbolj primerna pitna voda.
Dobra izbira so tudi nesladkani zeliščni in sadni čaji, medtem ko naj bodo sadni sirupi in sveže iztisnjeni sokovi močno razredčeni z vodo.
Pijače s 100-odstotnim deležem sadja ali zelenjave so lahko del uravnotežene prehrane, vendar voda ostaja prva izbira za vsakodnevno hidracijo.
Katere pijače raje omejite?
NIJZ svetuje, da se v vročih dneh izogibamo ali vsaj omejimo:
* sladke gazirane pijače,
* energijske pijače,
* alkohol,
* večje količine kofeinskih pijač.
Takšne pijače pogosto vsebujejo veliko sladkorja ali drugih sestavin, ki niso primerne za učinkovito nadomeščanje izgubljene tekočine.
Prvi znaki dehidracije niso vedno očitni
Veliko ljudi dehidracijo povezuje predvsem z močno žejo, vendar strokovnjaki opozarjajo, da se prvi znaki lahko pojavijo že precej prej.
Med pogostejše sodijo:
* slabša zbranost,
* težave s pozornostjo,
* utrujenost,
* glavobol,
* zmanjšana telesna zmogljivost.
Če se pomanjkanje tekočine stopnjuje, se lahko pojavijo še omotica, slabost, pospešeno bitje srca, hitrejše dihanje, mišični krči, motnje vida, zmedenost in celo omedlevica.
Na NIJZ opozarjajo, da je lahko huda dehidracija življenjsko ogrožajoče stanje.
Posebej ogroženi so otroci in starejši
Na vročino so najbolj občutljivi majhni otroci in starejši.
Otroci imajo še nezrele mehanizme uravnavanja telesne temperature, starejši pa pogosto občutijo manj žeje, zato lahko pomanjkanje tekočine opazijo prepozno.
Pri majhnih otrocih je treba biti pozoren na znake, kot so suhe ustnice, suha ustna sluznica, vdrta mečava pri dojenčkih, manj mokrih plenic in slabša napetost kože. Posebna previdnost je potrebna tudi ob vročini, povišani telesni temperaturi ali driski.
Koliko tekočine potrebujemo?
Po priporočilih NIJZ povprečno telesno aktivni odrasli dnevno potrebujejo približno dva do dva in pol litra tekočine.
Približno 1,5 litra naj bi zaužili s pitjem, preostanek pa telo dobi s hrano, predvsem s sadjem, zelenjavo in drugimi živili z večjo vsebnostjo vode.
Potrebe so večje ob visokih temperaturah, telesni aktivnosti ali bolezni.
Kaj pa šport in izotonični napitki?
V vročih dneh NIJZ priporoča, da športne aktivnosti prestavimo v zgodnje jutranje ali večerne ure.
Izotonični napitki po njihovih priporočilih niso potrebni pri običajni rekreaciji. Namenjeni so predvsem daljšim vzdržljivostnim naporom, ki trajajo več kot eno uro.
Tekočino je priporočljivo nadomeščati pred vadbo, med njo in po njej.
Kako zmanjšati tveganje za dehidracijo?
* pijte vodo večkrat čez dan, tudi če še niste žejni,
* imejte plastenko ali steklenico vode vedno pri sebi,
* omejite alkohol in sladke pijače,
* športne aktivnosti načrtujte v hladnejšem delu dneva,
* posebno pozornost namenite otrokom, starejšim in kroničnim bolnikom.
Po priporočilih NIJZ lahko pravočasno nadomeščanje tekočine pomembno prispeva k boljšemu počutju ter zmanjša tveganje za zdravstvene zaplete med vročinskim valom.
