Na srečo (ali pa na žalost za ljubitelje hitrih psiholoških trikov) govorica telesa ni tako preprosta. Naše kretnje res povedo marsikaj, vendar niso skrivni jezik, ki ga razume ves svet. Ste že kdaj slišali, da nekdo zagotovo laže, ker se praska po nosu? Če bi bilo razumevanje govorice telesa res tako preprosto, bi psihologi lahko večino časa preživeli na dopustu.
Resnica je precej bolj zanimiva. Naše telo res veliko sporoča, vendar posamezne kretnje skoraj nikoli nimajo le enega pomena. Pomembni so okoliščine, človekova osebnost in celotna slika.
Prekrižane roke vedno pomenijo zaprtost vase.
Ne drži. To je verjetno najbolj znan mit. Res je, da lahko prekrižane roke včasih kažejo na obrambno držo ali nestrinjanje. Lahko pa pomenijo tudi nekaj precej bolj preprostega – človeku je hladno, išče udoben položaj ali preprosto ne ve, kam bi dal roke. Če nekdo med zanimivim pogovorom stoji s prekrižanimi rokami, še ne pomeni, da vas ne posluša. Veliko bolj kot sama drža povedo izraz na obrazu, ton glasu in potek pogovora.
Kdor se izogiba očesnemu stiku, laže. Delno drži.
Filmi so nas naučili, da lažnivci gledajo v tla. V resničnem življenju pa je zgodba precej bolj zapletena. Nekateri ljudje se očesnemu stiku izogibajo zaradi sramežljivosti, tesnobe ali kulturnih navad. Po drugi strani pa lahko izkušen lažnivec sogovornika gleda naravnost v oči prav zato, ker želi delovati prepričljivo.
Nasmeh vedno pomeni, da je človek srečen.
Ne drži. Nasmeh je eden najbolj prijetnih obraznih izrazov, vendar ni vedno iskren. Vsi smo se že kdaj nasmehnili iz vljudnosti, zadrege ali zato, ker nismo vedeli, kako drugače odreagirati. Pristen nasmeh običajno vključuje tudi oči, ne le ustnic. A tudi tu velja: en sam izraz na obrazu brez širšega konteksta ne razkriva celotne zgodbe.
Iz govorice telesa lahko takoj ugotovimo, kakšen je človek, ki ga imamo pred seboj.
Ne drži. Na spletu pogosto naletimo na obljube, da bomo po nekaj kretnjah prepoznali samozavestnega vodjo, nezanesljivega sodelavca ali bodočega prijatelja. Žal življenje ne deluje tako. Ljudje se vedejo različno glede na situacijo. Nekdo je lahko na razgovoru za službo živčen, med prijatelji pa sproščen in samozavesten. Ena sama gesta zato nikakor ne razkrije človekove osebnosti.353
Govorica telesa je enaka po vsem svetu.
Delno drži. Čeprav so nekateri izrazi, na primer iskren nasmeh, precej univerzalni, imajo številne kretnje v različnih kulturah povsem drugačen pomen. Kar je pri nas znak spoštovanja ali prijaznosti, je lahko drugje nevljudno ali nenavadno. Tudi osebni prostor, način pozdravljanja in očesni stik se med kulturami razlikujejo. Zato je pri razlagi govorice telesa dobro poznati tudi kulturno ozadje sogovornika. Še nekaj zanimivih primerov:
- Dvignjen palec pri nas pomeni »v redu«, v nekaterih državah Bližnjega vzhoda pa velja za žaljivo gesto.
- Znak »OK« je v Sloveniji znak odobravanja, v Braziliji in nekaterih drugih državah pa velja za vulgarno kretnjo.
- Mahanje z odprto dlanjo pomeni pri nas prijazen pozdrav, v Grčiji pa je lahko ena najbolj žaljivih gest.
- Rokovanje je v Evropi običajen pozdrav, v ne7katerih azijskih in muslimanskih kulturah pa se raje priklonijo ali uporabijo drugačen način pozdravljanja, odvisno od okoliščin.
- Kazanje podplatov čevljev je pri nas nepomembna podrobnost, v številnih azijskih in arabskih državah pa velja za nespoštljivo.
Prav tako pri nas za nespoštljivo velja kazanje s prstom in stanje z rokami v žepu.
Govorica telesa je zanimiva, ker nam lahko pomaga bolje razumeti druge ljudi – ni pa čarobna formula za branje misli.
