Napis na Sabotinu je bil postavljen leta 1953. Po uveljavitvi osimske razmejitve je ostal na italijanski strani meje, leta 1978 pa so ga mladinci in vojaki preselili na slovensko stran. Od takrat ga organizirano vzdržujejo, ob posebnih priložnostih pa tudi osvetljujejo z baklami.
»Njemu gredo zasluge, da imamo mesto Nova Gorica, da je Primorska priključena Sloveniji, to hočemo ohraniti, to nam pomeni zelo veliko,« je za Televizijo Slovenija povedal Aleksander Škrlj iz Civilne iniciative Naš Tito.
V Novi Gorici so pobudo za zaščito kamnite zložbe že predali občinskemu svetu. Podobno želijo storiti tudi v Dekanih. Tamkajšnji napis Tito je nastal v 60. letih prejšnjega stoletja in je še večji od tistega na Sabotinu. Zgradili so ga domačini, prostovoljci in tudi osnovnošolci.
»Ljudje se morajo zavedati, da gre za osebo, ki je pripomogla, da smo danes to, kar smo, da imamo svoj jezik, da smo se osvobodili nacizma in fašizma,« je za televizijo dejal Denis Opatič iz Zveze borcev Dekani.
Sabotin že v območju kulturne dediščine
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pojasnjujejo, da je napis na Sabotinu že znotraj zaščitenega območja registrirane kulturne dediščine iz prve svetovne vojne, kjer je predviden tudi varstveni režim.
»Napis na Sabotinu se že nahaja na območju zaščitenega območja registrirane kulturne dediščine iz prve svetovne vojne in tam je že predviden varstveni režim,« so po poročanju televizije pojasnili na zavodu.
Drugače je z napisom v Dekanih, ki v register kulturne dediščine ni vpisan. Zanj bo zato treba najprej opraviti strokovno presojo. Prvi dve črki napisa sta sicer na območju arheološkega najdišča.
O tem, ali bosta napisa dobila status kulturnega spomenika lokalnega pomena, bodo odločale lokalne skupnosti. Občina lahko takšen spomenik razglasi na podlagi strokovnih ugotovitev, končno odločitev pa sprejme občinski svet.
