V 81. letu je umrl Slavko Pregl, mladinski pisatelj ter avtor romanov in esejističnih del za odrasle, založnik in dolgoletni kulturni delavec. Novico o njegovi smrti so danes sporočili iz Slovenskega centra PEN, katerega član je bil.

Pregl je v slovenskem prostoru pustil sled, ki močno presega njegov obsežen knjižni opus. Vodil je pomembne kulturne ustanove in društva, se zavzemal za položaj knjige in pisateljev, številnim generacijam pa je ostal predvsem avtor zgodb, ob katerih so odraščale.

Od Odprave zelenega zmaja do Genijev v kratkih hlačah

Slavko Pregl se je rodil leta 1945 v Ljubljani, leta 1972 pa je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pisanje ga je spremljalo že zgodaj – ustvarjal je humoristične črtice, basni, povesti in satire, pozneje tudi romane ter dela za odrasle.

Največjo prepoznavnost je dosegel kot mladinski pisatelj. V svoji karieri je objavil več kot petdeset knjig za otroke in mladostnike.

Med njegovimi najbolj znanimi deli sta Odprava zelenega zmaja in Geniji v kratkih hlačah. Obe sta zaživeli tudi na televizijskih zaslonih, saj sta bili po knjigah posneti televizijski nadaljevanki. Za Genije v kratkih hlačah je Pregl prejel Levstikovo nagrado, pozneje pa še Levstikovo nagrado za življenjsko delo.

Njegovo pisanje je zaznamoval prepoznaven humor, vendar se za lahkotnostjo pogosto skrivajo zelo resna vprašanja o odraščanju, odnosih in družbi. Mladih bralcev ni podcenjeval, temveč jim je znal svet odraslih približati igrivo, neposredno in brez pokroviteljstva.

Piran je postal njegov drugi dom

Slavko Pregl pa je imel posebno vez tudi s slovensko Istro, predvsem s Piranom. Z ženo, pisateljico Barbaro Habič Pregl, sta v mestu rada preživljala čas, njuna navezanost nanj pa je sčasoma prerasla običajno naklonjenost obiskovalcev. Piran sta sprejela za svoj drugi dom.

O svojem odnosu do mesta sta zapisala, da sta se vanj zaljubljala »počasi in usodno« ter v njem našla svoj drugi dom in svoj »mediteranski gen«. Prav iz te povezanosti je nastala tudi knjiga Piran: zgodbe in legende, ki sta jo skupaj izdala leta 2022. V njej sta na novo ubesedila sedem zgodb in legend iz bogate piranske preteklosti. Knjigo je ilustriral Bojan Jurc, spremno besedo pa je prispeval Zorko Bajc.

Pri njenem nastajanju sta prebirala različno gradivo o Piranu, iz zgodovinskih virov in pripovednega izročila pa izluščila zgodbe, ki sta jih želela približati sodobnemu bralcu. Pregl je ob predstavitvi knjige v Mestni knjižnici Piran poudaril, da pri legendah zanj niso bistveni zgolj zgodovinski podatki. Pomembnejša sta bila zgodba in njeno sporočilo – predvsem pa je želel pripovedovati tako, da bralcu ne bi bilo dolgčas. Piran je opisoval kot čudovito mesto, ob tem pa opozarjal tudi na odgovornost ljudi, ki v njem živijo. Želel si je, da bi se njegove vrednosti zavedali ter skrbeli, da bi ostal prijazen tako domačinom kot obiskovalcem.

Del Preglove ustvarjalne zapuščine tako ostaja tudi v Piranu – mestu, ki zanj ni bilo zgolj kulisa za počitnice, temveč prostor, ki ga je navdihoval in ga je sprejel za svoj drugi dom.

Pomemben glas slovenskega kulturnega prostora

Preglovo delo ni bilo omejeno na pisanje. Bil je tudi glavni in odgovorni urednik Mladine, pozneje pa je deloval pri Mladinski knjigi, kjer je med drugim skrbel za mednarodno sodelovanje.

V svoji dolgoletni karieri je vodil ali sodeloval pri številnih pomembnih ustanovah slovenskega kulturnega prostora. Bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, predsednik društva Bralna značka in Društva slovenskih založnikov. V času ministrovanja Rudija Šelige in Andreje Rihter je vodil Nacionalni svet za kulturo. Leta 2009 je postal tudi prvi direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Pero, ki ni bilo nikoli brez kritične ostrine

V Slovenskem centru PEN so ob njegovi smrti izpostavili njegovo kritično in pogosto s humorjem prežeto pisanje ter njegovo dolgoletno zavzemanje za svobodo izražanja, sočutno sobivanje ter položaj pisateljev in knjige v slovenski družbi.

Prav kombinacija humorja, kritičnosti in občutka za pripoved je bila ena od značilnosti njegovega ustvarjanja.

Slavko Pregl tako za seboj ne pušča le več kot petdesetih knjig. Pušča zgodbe, ki so postale del otroštva številnih generacij, pomemben pečat v slovenskem založništvu in kulturnem prostoru – ter tudi košček svoje ustvarjalne zapuščine v Piranu.