Sidranje plovil blizu obale ogroža kopalce, dodatne negativne posledice pa opažajo strokovnjaki, ki v morju redno izvajajo potope. “Čeprav se sidranje zdi kot majhen poseg, lahko na občutljivih morskih habitatih povzroči precejšnjo škodo,” je opisala Rogelja, sicer strokovna vodja Akvarija Piran.
Da kot vsako poletje zelo blizu obale in na območjih z občutljivim morskim dnom opažajo veliko plovil, je za STA povedala tudi direktorica zavoda YouSea Irena Fonda. Z gladine pogosto ni vidno, da so pod plovilom organizmi pritrjeni na morsko dno in se pred sidrom ne morejo umakniti, je izpostavila.
Na morskem dnu dolge sledi sidranja
Obalni pas je eden najbolj raznolikih delov morja, poudarja Rogelja. Kot je pojasnila, se na kamnitih grebenih vzdolž slovenske obale nahajajo številni nevretenčarji, kot so različne vrste spužev in kolonije jadranske kamene korale. Med njimi se skrivajo mnogi manjši raki, iglokožci, mehkužci in različne vrste rib. Sidranje tako lahko uniči skrivališča in življenjski prostor številnih živali.
Kot je pojasnila Fonda, sidro in predvsem veriga namreč na dnu naredita dolgo sled, izpulita morsko travo, pretrgata njene podzemne dele ter poškodujeta organizme. Stroka med drugim opaža tudi dvigovanje sedimenta in fizične poškodbe morskega dna.
Kršitve omejitev tudi v varovanih območjih
Znotraj kopalnih območij so plovila prepovedana. Ostati morajo najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča in upoštevati predpisane razdalje od obale, trenutno ureditev opiše Fonda. Dodatne omejitve veljajo na zavarovanih območjih. V osrednjem delu Morskega naravnega rezervata Strunjan, plovba in sidranje nista dovoljena. V Krajinskem parku Debeli rtič Občine Ankaran, je sidranje v 200-metrskem obalnem pasu prepovedano, v najbolj varovanih delih parka Nature 2000 pa veljajo še strožji režimi, opiše.
Podžupanja ankaranske občine Barbara Švagelj je navedla, da je sidranje eden njihovih glavnih izzivov pri skrbi za morske habitate. V morskem delu parka je sidranja po postavitvi označevalnih boj manj, še vedno pa občasno zaznavajo kršitve.
Kršitve se ponavljajo, saj določena plovila priplujejo v območje, vržejo sidro, kmalu pa se blizu pojavijo dodatna plovila, je opisal naravovarstveni nadzornik v krajinskem parku Jani Turk. Pred postavitvijo boj, so na območju zaščitenega zaliva svetega Jerneja našteli tudi po 50 čolnov hkrati.
“Morje je pomemben del zavarovanega območja,” je izpostavil Turk. Povedal je, da trenutno zaznavajo prisotnost plovil različnih velikosti.
Uprava za pomorstvo kršitev ne zaznava
V slovenskem registru je trenutno nekaj manj kot 15 tisoč čolnov, je za STA navedel pristaniški kapitan Aleš Rotar z uprave za pomorstvo. Opažajo sidranja čolnov blizu obale, vendar ta niso v nasprotju s pomorskim zakonikom. Kot je zapisal, kršitev prav tako ne beležijo, saj morjeplovci spoštujejo predpise.
Okoljski strokovnjaki s trenutno sidrno ureditvijo niso zadovoljni. Rogelja je izpostavila pogosto sidranje med Fieso in Piranom, ki je dovoljeno na območju kamnitega grebena, kjer so nekateri mladi primerki ogroženega leščurja.
“Ljudje se že stoletja sidrajo ob obalah zato mislim, da je že velik dosežek, da na tako majhnem območju kot je slovensko morje, obstajata dve območji, kjer je sidranje prepovedano,” je zapisal Rotar. Ocenil je, da odmik vseh plovil od obale proti odprtemu morju z vidika varnosti ni nujno najprimernejši ukrep, saj bi lahko prišlo do bližnjih srečanj majhnih čolnov in velikih ladij.
Rotar meni, da je potrebno košček območja pustiti za normalno življenje in sproščanje, zato spremembe niso vedno smiselne. Manjša plovila imajo plovne omejitve in nezmožnost sidranja na globljih vodah, je dodal.
Priporočajo sidranje, kjer so posledice manjše
Kot je dejala Fonda tudi brez formalnih prepovedi priporočajo izbiro peščenega ali muljastega dna brez vegetacije ter dvigovanje sidra navpično, brez vlečenja po dnu.
“Obiskovalce slovenske obale prosimo, da tudi ob trenutni sidrni ureditvi pri sidranju izbirajo še nekoliko globlja območja, kjer je vpliv na občutljive morske habitate manjši,” je pozvala Rogelja.
Fonda je ob tem prepričana, da najpomembnejša ostajata izobraževanje in ozaveščanje. “Ljudje bodo omejitve lažje spoštovali, če bodo razumeli, da morsko dno ni prazen prostor, temveč življenjsko okolje številnih občutljivih organizmov, katerih rast in obnova sta lahko zelo počasni,” je povzela.
Med rešitvami možnost priveza plovil na boje
Opažanja o sidranih plovilih, na podlagi katerih bodo lahko odločevalcem utemeljeno predlagali rešitve, zbirajo na platformi www.zamorje.si. Zavod sicer v okviru projekta Ristanc, pri katerem med drugim sodelujejo vse štiri obalne občine, išče rešitve, kot so ustrezno umeščene privezne boje na gladini morja.
Trenutno je v javni obravnavi tudi osnutek nacionalnega načrta za obnovo narave. Kot je napovedala Švagelj, bodo upravljavci morskih zavarovanih območij skupaj podali predlog za celovito zaščito morskih travnikov v slovenskem morju in kot enega izmed ukrepov predlagali mrežo sidrišč.
