Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je bila najdba še posebej nenavadna, saj preostalega dela ptice v bližini sprva niso našli. Ker so znani primeri, ko ptice trk z infrastrukturo preživijo, so se strokovnjaki lotili iskanja.
Pregled območja pod daljnovodom je razkril več poginulih večjih ptic. Nekatere so poginile zaradi električnega udara. Med najdenimi žrtvami je bila tudi kanja, ki ji je silovit električni udar prav tako odtrgal perut, pa tudi redka velika uharica.
Truplo beloglavega jastreba so domačini pozneje našli približno dva kilometra stran od mesta, kjer je bila odkrita njegova perut.
Večina žrtev ostane neopažena
Natančnega števila ptic, ki poginejo zaradi trkov z daljnovodi in drugo infrastrukturo, je zelo težko določiti. Strokovnjaki si pri iskanju poginulih in poškodovanih ptic pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje večjih površin na terenu zahtevno.
Še večja težava je, da ostanki poginulih ptic v naravi pogosto ostanejo zelo kratek čas. Že prvo noč jih lahko odnesejo mrhovinarji, predvsem lisice. Velik del poginov zato ostane neopažen, resnična razsežnost problema pa je precej večja od števila najdenih trupel.
»Raziskovati smrtnost ptic je neprijetno početje. Če me ne bi gnalo zavedanje, da jo lahko v prihodnosti nekoliko znižamo, bi že zdavnaj odnehal. Šele ko vidiš, koliko redkih vrst ptic konča na tovrstni infrastrukturi, se zaveš razsežnosti problema,« opozarja Tomaž Mihelič, vodja varstveno-ornitološkega sektorja na DOPPS.
Za ptice so nevarne tudi vetrne elektrarne
Primeri, ko ptici ob trku z infrastrukturo odtrga perut, so sicer redki, vendar znani. Podoben primer so nedavno zabeležili pri ogroženem rjavem jastrebu v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. Elektrarna je imela senzorje za zaustavljanje ob prisotnosti ptic, vendar je sistem odpovedal. Kljub hitri oskrbi je ptica pozneje poginila.
Tudi v Sloveniji so že zabeležili podoben primer. Sokola selca je v Mariboru zadel visokonapetostni vod. Tudi če ptica sam trk preživi, so poškodbe pogosto tako hude, da zanjo pomenijo konec življenja v naravi.
Po opozorilih DOPPS so lahko še posebej uničujoči daljnovodi in vetrne elektrarne, če so umeščeni na pomembne preletne koridorje.
Med Alpami in Jadranom poteka pomembna pot ptic
Območje med Alpami in Jadranom je eden pomembnih preletnih koridorjev za ptice, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede. Takšni koridorji niso vedno vidni, njihovo traso pa strokovnjaki določajo z dolgotrajnimi in natančnimi opazovanji.
Pri tem jim vse bolj pomaga tudi sodobna tehnologija. DOPPS je beloglavega jastreba prejšnji mesec opremil z oddajnikom, ki je pokazal, da se je ptica takoj znašla na pomembnem preletnem koridorju, zelo blizu kraja, kjer je bila najdena odtrgana perut drugega beloglavega jastreba.
Glavni poteki koridorjev so strokovnjakom znani, vendar se natančne mikrolokacije preletov spreminjajo glede na vremenske razmere.
»Ptice niso bile prilagojene umikanju objektom visoko v zraku, saj se na teh mestih z njimi nikoli niso srečale,« opozarjajo na DOPPS. Prav zato je eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje poginov pazljivo umeščanje infrastrukture v prostor.
DOPPS s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines išče rešitve za dolgoročno ohranjanje pomembnih preletnih poti in zmanjšanje vpliva energetske infrastrukture na ptice.
Primer iz Vipavske doline tako ni zgolj nenavadna najdba, temveč opozorilo, kako pomembno je nevarne odseke pravočasno prepoznati. Šele ko so preletne poti in najbolj nevarne točke dobro poznane, je mogoče infrastrukturo prilagoditi tako, da bo za ptice predstavljala manjšo grožnjo.
