V Galeriji Bratske kuće v Grohotah na otoku Šolta so v torek zvečer odprli fotografsko razstavo Vite Mavrič z naslovom Kuća pored mora. Pevka in gledališka ustvarjalka, ki je slovenski kulturni prostor zaznamovala predvsem kot izjemna interpretka šansona, tokrat pripoveduje brez mikrofona – skozi fotografski objektiv.

Otok, ki ni le turistična kulisa

Šolta na njenih fotografijah ni razglednica niti turistična kulisa. Je predvsem prostor spomina.

V kamen, zaprte polkne, svetilnike, morsko svetlobo in dolge sence so se nalagala desetletja vračanj. Mavričeva s fotografskim objektivom ne išče znamenitosti otoka, temveč njegovo razpoloženje – tišino opoldneva, samoto hiše ob morju in drobne trenutke, ki obstanejo nekje med resničnostjo in spominom.

»Šolta zame ni le kraj, kamor se človek vrača. Je otok, ki se naseli v človeku. Je čas. Je spomin,« pravi Vita Mavrič.

Kot dodaja, jo je otok pred davnimi leti ujel v svoje mreže in je ni več izpustil. Prav zato je Kuća pored mora predvsem osebna pripoved o dolgotrajnem odnosu s krajem, za katerega človek misli, da ga že povsem pozna, pa ga kljub temu vedno znova preseneti.

Fotografija kot nov ustvarjalni jezik

Fotografija je v zadnjih letih postala njen novi ustvarjalni jezik. Vanjo je prenesla občutek za atmosfero in pripoved, ki je zaznamoval tudi njeno glasbeno in gledališko ustvarjanje.

Vita Mavrič, ki je svojo umetniško pot desetletja gradila na besedi, glasbi in odru, zdaj zgodbe pripoveduje tudi skozi podobe. V ospredju niso veliki dogodki, temveč svetloba, senca, detajli in trenutki, ki bi sicer morda ostali neopaženi.

Kuća pored mora – poklon Arsenu Dediću

Tudi naslov razstave nosi posebno zgodbo. Glasbenica ga je prevzela po pesmi Arsena Dedića, dolgoletnega prijatelja in umetniškega sopotnika.

Kuća pored mora zato ni zgolj naslov fotografske razstave, ampak nekakšen ključ do podob, ki jih predstavlja na Šolti.

Hiša ob morju je lahko resnična stavba, lahko pa predstavlja kraj, ki ga človek nosi s seboj – svetlobo na kamnu, senco za zaprtimi polkni, vonj morja ali tišino poletnega popoldneva.

In prav takšna je Šolta skozi objektiv Vite Mavrič: ne toliko otok, ki ga gledamo, temveč otok, ki ostane v spominu.