Jajca sodijo med živila, ki jih ima večina gospodinjstev skoraj vedno pri roki. Prav zato se hitro zgodi, da v hladilniku ostane škatla, pri kateri nismo več povsem prepričani, kako dolgo je tam.

Datum na embalaži je pomemben podatek, vendar pri presoji ni edini. Veliko pove tudi način shranjevanja, po tem, ko jajce razbijemo, pa predvsem njegov vonj in videz.

Staro jajce še ni nujno pokvarjeno

Najprej je dobro poznati pomembno razliko: jajce s staranjem spreminja svojo strukturo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je pokvarjeno.

Sčasoma skozi porozno lupino izgublja vlago in ogljikov dioksid, zračni žepek v njem pa postaja večji. Beljak postane bolj tekoč, rumenjak pa se lahko bolj splošči. Prav te spremembe so razlog, da se starejša jajca pri nekaterih domačih preizkusih obnašajo drugače od svežih.

Kaj pomeni, če jajce v vodi plava?

Eden najbolj znanih domačih preizkusov je test s hladno vodo. Jajce previdno položimo v dovolj globoko posodo z vodo.

Zelo sveže jajce praviloma potone in obleži na dnu. Ko postaja starejše in se zračni žepek povečuje, se začne postavljati bolj pokonci. Če priplava na površje, je v njem že precej zraka in je praviloma precej staro.

Toda tu velja previdnost: plavajoče jajce ni avtomatično pokvarjeno. Vodni test nam predvsem pomaga oceniti njegovo starost, ne more pa zanesljivo povedati, ali je varno za uživanje.

Največ pove vonj

Če glede jajca niste prepričani, ga ne razbijte neposredno v ponev, testo ali skledo z drugimi sestavinami. Razbijte ga posebej v manjšo čisto posodico.

Pokvarjeno jajce ima praviloma zelo izrazit in neprijeten vonj, ki ga je težko spregledati. Če zaznate močan žveplast ali drugače nenavaden vonj, ga zavrzite.

To je še posebej uporabno pri pripravi jedi z več jajci. Eno sumljivo jajce lahko namreč pokvari vse sestavine, ki ste jih že pripravili.

Tudi beljak in rumenjak razkrivata starost

Sveže jajce ima praviloma čvrst, lepo izbočen rumenjak, gostejši beljak pa se drži bliže njegovi sredini.

Pri starejšem jajcu se beljak po krožniku ali posodi hitreje razleze, rumenjak pa je bolj sploščen in njegova ovojnica manj čvrsta. Takšno jajce ni nujno pokvarjeno – sprememba je predvsem znak, da ni več tako sveže.

Če pa po razbitju opazite nenavadne spremembe barve, sumljivo strukturo ali druge očitne znake kvarjenja, ga ne uporabljajte.

Lupino preverite še pred razbijanjem

Veliko lahko opazite že na zunanji strani. Pozorni bodite predvsem na razpoke, nenavadne madeže, plesnive ali sluzaste predele in druge spremembe, ki jih na običajni jajčni lupini ne pričakujete.

Poškodovana lupina lahko poveča možnost, da mikroorganizmi prodrejo v notranjost. Če ne veste, kdaj se je jajce poškodovalo oziroma kako je bilo shranjeno, je varneje, da ga ne uporabite.

Kaj pa tresenje jajca ob ušesu?

Morda poznate tudi trik, pri katerem jajce nežno stresemo ob ušesu. Pri zelo svežem jajcu gibanja vsebine skoraj ne zaznamo, pri starejšem pa se lahko pojavi občutek pretakanja oziroma rahlo »čofotanje«.

Tudi ta metoda govori predvsem o starosti jajca in ni zanesljiv test njegove varnosti. Zato samo na podlagi zvoka ni mogoče presoditi, ali je jajce pokvarjeno.

Pomembno je tudi, kako so bila jajca shranjena

Pri jajcih ni pomemben samo datum, ampak tudi njihova pot do krožnika. Neustrezno shranjevanje in večje temperaturne spremembe lahko vplivajo na njihovo obstojnost.

Če imate jajca shranjena v hladilniku, jih je smiselno pustiti v originalni embalaži in jih ne izpostavljati po nepotrebnem temperaturnim nihanjem.

Če niste prepričani o jajcu, je zato najbolj praktično upoštevati več znakov hkrati: preveriti embalažo in lupino, po potrebi opraviti test z vodo, nato pa jajce razbiti v ločeno posodo ter preveriti njegov videz in predvsem vonj.

In najpomembnejše pravilo: če je jajce videti ali diši sumljivo, ga raje zavrzite. Pri živilu, ki stane le nekaj deset centov, tveganje zaradi morebitnega kvarjenja preprosto ni smiselno.