Ko je Sergej v garažni hiši stopil pred mikrofon, ni bil videti kot glasbenik, ki bi potreboval veliko produkcijo, da bi pritegnil pozornost. Brez odra, reflektorjev ali množice spremljevalnih glasbenikov, je samo z mikrofonom, kamero in svojim glasom navdušil ljudi. Tako zelo, da se ustavijo na Tik Toku. Njegove interpretacije so dosegle več kot sto tisoč ogledov, najbolj gledani posnetki pa so presegli 170.000.
Za 23-letnega Makedonca iz Prilepa je to morda največji preboj doslej, čeprav njegova glasbena zgodba sega precej dlje od družbenih omrežij. In prav zaradi načina, kako poje – z močnim, čustvenim vokalom in izrazito odrsko prezenco – se je ob njegovem imenu pojavila tudi primerjava, z legendarnim Tošetom Proeskim.
Poposki pravi, da se ne postavlja ob bok legendarnemu makedonskemu pevcu, temveč ga opisuje kot neponovljivega in se počuti počaščenega, če kdo v njegovem glasu začuti podobno emocijo.
»Toše je bil nekaj neponovljivega. Če nekdo v mojem glasu ali emociji začuti nekaj, kar ga spomni nanj, sem lahko samo počaščen. Sam pa si želim zgraditi svojo zgodbo in svojo glasbeno identiteto,« pravi pevec, katerega glasba je del njegovega življenja še preden je vedel, da bo pevec. Njegov dedek je bil klasično izobraženi glasbenik, pianist, violinist in dirigent, ki je vnuka pri petih letih prvič posedel za klavir. Začel ga je učiti peti in igrati, Sergej pa je tako že kot otrok dobil okolje, v katerem je bila glasba nekaj vsakdanjega.
Čeprav se je pozneje za nekaj časa umaknil od intenzivnejšega glasbenega dela, ga je pri 16 letih znova potegnilo na oder. Vpisal se je v zasebno glasbeno šolo Matrix in začel resneje razvijati svoj vokal pod mentorstvom Denisa Dimoskega. Zanimivo je, da je sprva želel igrati bas kitaro, toda hitro je postalo jasno, da je njegov največji adut glas. Prvi večji uspehi so prišli še v najstniških letih. Pri 16 letih je na tekmovanju Ezerski biseri nastopil s Sinatrovo skladbo My Way in osvojil drugo mesto. Sledili so novi festivali, televizijski nastopi in mednarodna tekmovanja, vse do nastopa v makedonskem glasbenem šovu Pat do zvezdite, kjer je prišel do superfinala.
Zanj je bila to pomembna izkušnja, saj se je moral kot mlad pevec naučiti ne le peti, temveč tudi nastopati pred kamerami in občinstvom. Hkrati je vedno več časa preživljal na odrih, tudi kot vokalist skupin The Doctors in The Flames, s katerima je preigraval rock, funk in pop. »Jaz sem v resnici dečko iz garaže, ki samo želi peti,« pravi in dodaja, da je bilo leto 2024 zanj pomembna prelomnica, saj je začel osvajati festivale. Na Ohrid Festu se je predstavil s skladbo Nema nikogaš pak in prejel nagrado Dolni Saraj. Istega leta je prvič nastopil tudi na Makfestu, enem najpomembnejših festivalov zabavne glasbe v Severni Makedoniji, kjer je zapel balado Site Utra.
Njegova pot se je nato vse bolj odpirala tudi zunaj domovine. Leta 2025 je na mednarodnem festivalu Studentsko ljeto v Maglaju v Bosni in Hercegovini osvojil tretje mesto strokovne žirije.
Največji tekmovalni uspeh doslej pa je prišel letos. Na mednarodnem tekmovanju WAF Awards v Skopju je Poposki osvojil Grand Prix, najvišje priznanje festivala. Za mladega pevca je bila to pomembna potrditev, da njegovo delo presega lokalno glasbeno okolje.
Toda paradoks njegove zgodbe je, da ga je širša javnost zunaj Makedonije začela odkrivati na precej bolj preprost način – prek telefona.
Iz garaže na TikTok
Ko se je znašel v Sloveniji, se je začelo novo poglavje njegove kariere. Svoje pevske interpretacije je začel snemati v garažni hiši. Posnetki niso bili zamišljeni kot veliki videospoti in tudi videti niso tako. Ravno nasprotno – njihova preprostost je verjetno del njihove privlačnosti. Njegovi videi so začeli dosegati deset- in nato stotisoče ogledov. Začeli so prihajati tudi odzivi slovenskega občinstva, ki ga pred tem skoraj zagotovo ni poznalo. »Tega, kar se je zgodilo na TikToku, res nisem pričakoval. Ko vidiš, da tvoj video gleda več kot 100.000 ljudi, se moraš za trenutek ustaviti in vprašati, ali je to res,« pravi.
