Kot poroča STA, bodo sindikati podpise zbirali po vsej Sloveniji, med drugim na stojnicah pred upravnimi enotami. Predstavniki šestih reprezentativnih sindikalnih central bodo svoje podpise danes oddali tudi na Upravni enoti Ljubljana.
Podporo referendumski zahtevi je mogoče izraziti tudi elektronsko z digitalnim potrdilom. Pobudniki pričakujejo, da bodo potrebnih 40.000 overjenih podpisov zbrali še pred iztekom zakonsko določenega 35-dnevnega roka.
Za pobudo zbrali več kot 47.000 podpisov
Začetek zbiranja podpisov je omogočila odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma.
Sindikati so že v prvi fazi pokazali precejšnjo mobilizacijsko moč. Za vložitev pobude za referendum bi potrebovali 2500 podpisov, po navedbah STA pa so jih v samo treh delovnih dneh zbrali več kot 47.000.
Zdaj sledi druga faza postopka, v kateri potrebujejo najmanj 40.000 overjenih podpisov volivcev.
Zakaj sindikati zakonu nasprotujejo?
V sindikalnih centralah menijo, da zakon pod krinko interventnih ukrepov prinaša vrsto sistemskih sprememb. Opozarjajo, da posega v več kot deset drugih zakonov in da bi lahko nekatere rešitve zmanjšale prihodke socialnih blagajn ter poslabšale položaj zaposlenih.
Med najbolj spornimi rešitvami izpostavljajo uvedbo socialne kapice pri 7500 evrih bruto plače. Po njihovem prepričanju bi takšna sprememba pomenila manj denarja za socialne blagajne.
Pomisleke imajo tudi glede sprememb, povezanih z upokojenci, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljujejo delo. Predvideno je, da bi lahko prejemali polno pokojnino, nadaljevanje njihove zaposlitve pa bi bilo vezano na soglasje delodajalca.
Kritike tudi zaradi normirancev, dolgotrajne oskrbe in stanovanj
Sindikati opozarjajo še na finančne posledice nekaterih drugih določb. Med njimi so oprostitve plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine, spremembe pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikov ter nižji prispevki za nekatere samozaposlene in kmete.
Nasprotujejo tudi predvideni nižji obdavčitvi prihodkov od oddajanja stanovanj in zamiku strožje ureditve kratkoročnega oddajanja nepremičnin.
Pomemben del kritik se nanaša tudi na zdravstvo. Zakon med drugim predvideva spremembe omejitev pri delu zdravstvenih delavcev iz javne mreže pri zasebnikih ter pri pogodbenem sodelovanju javnih zdravstvenih zavodov z zasebnimi izvajalci.

Kaj pa nižji DDV na osnovna živila?
Eden od ukrepov v zakonu je tudi znižanje davka na dodano vrednost za nekatera osnovna živila. Sindikati tej ideji ne nasprotujejo brezpogojno, vendar opozarjajo, da bi morala država zagotoviti ustrezne varovalke.
Po njihovem bi bilo treba preprečiti, da bi se davčna razbremenitev namesto v nižjih cenah za potrošnike končala predvsem v višjih maržah trgovcev.
Predlagatelji: ukrepi so potrebni za konkurenčnejše gospodarstvo
Na drugi strani zagovorniki zakona poudarjajo predvsem gospodarske razloge za sprejete spremembe. Zakon je bil pred oblikovanjem nove vlade sprejet na predlog poslancev NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podporo pa so mu namenili tudi poslanci SDS.
Njegovi zagovorniki menijo, da so ukrepi zaradi negotovih geopolitičnih razmer in nevarnosti nove energetske krize potrebni za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje neto prihodkov prebivalstva.

Zakon so podprle tudi delodajalske organizacije, podporo nekaterim rešitvam pa izražajo zdravniške organizacije.
Sindikati medtem poudarjajo, da je referendumska pobuda njihova samostojna akcija in ni povezana s političnimi strankami. SD je sicer napovedala sodelovanje pri zbiranju podpisov.
Oktobra še več referendumov
Referendumsko dogajanje bo v prihodnjih tednih precej intenzivno. Za **11. oktober** je predvidenih več referendumskih odločanj.
Volivci bodo odločali na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter na treh posvetovalnih referendumih. Ti se nanašajo na obvezno plačevanje prispevka za RTV Slovenija, pogojevanje denarne socialne pomoči z vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristno delo in volilno pravico na lokalnih volitvah.
Referendumska kampanja za ta glasovanja se bo začela 11. septembra, predčasno glasovanje pa bo potekalo med 6. in 8. oktobrom.







