Na bazoviški gmajni pri Trstu je v nedeljo potekala tradicionalna osrednja slovesnost ob 96. obletnici ustrelitve štirih bazoviških junakov. Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Alojz Valenčič so bili člani ilegalne protifašistične organizacije Borba, fašistično posebno sodišče pa jih je na prvem tržaškem procesu septembra 1930 obsodilo na smrt.
Ustreljeni so bili 6. septembra 1930 na gmajni pri Bazovici, kraj njihove smrti pa je v desetletjih postal eno osrednjih spominskih mest Slovencev v Italiji in simbol odpora proti fašizmu.
Do stoletnice prvega tržaškega procesa vsako leto eden od četverice
Letošnja slovesnost je bila posebej posvečena Alojzu Valenčiču, najstarejšemu izmed četverice, ki se je rodil pred 130 leti. Odbor za proslavo bazoviških junakov je namreč ob približevanju stoletnici prvega tržaškega procesa začrtal nov koncept obeleževanj.
Do leta 2030 bodo vsako leto ob spominu na vse štiri ustreljene posebej predstavili življenje in delovanje enega izmed njih. Letos so začeli z Valenčičem, ki je imel pomembno vlogo v organizaciji Borba.
Predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Štefan Čok je ob tem poudaril, da je eden največjih prihodnjih izzivov prav priprava na stoletnico prvega tržaškega procesa. Bazovica pa po njegovih besedah ne sme ostati zgolj prostor spominjanja na preteklost, temveč mora nagovarjati predvsem mlade.
Kot bistvo »štafete«, ki jo je treba predati naslednjim generacijam, je izpostavil antifašizem, ljubezen do lastnega jezika in poznavanje najtemnejših poglavij zgodovine, hkrati pa tudi vrednote, na katerih lahko danes temelji življenje na obmejnem prostoru – dialog, mir, pluralnost in prijateljstvo.
Alenka Rebula: Znamo biti enotni, močni in veliki
Ena od dveh slavnostnih govornikov je bila Alenka Rebula, literarna ustvarjalka, pedagoginja in psihologinja, ki se je v svojem govoru posvetila tudi današnjemu položaju slovenske skupnosti v Italiji.
Poudarila je, da vsakoletno srečanje v Bazovici ni namenjeno zgolj spominu na padle, temveč tudi zavedanju o živosti in ustvarjalnosti skupnosti, ki je kljub zgodovinskim pritiskom uspela ohraniti svoj jezik, kulturo in ustanove.
Ob številnih dosežkih na področju šolstva, kulture, umetnosti in športa je opozorila tudi na nevarnost notranjih razhajanj in medsebojnega obračunavanja. Posebno mesto je namenila mladim ter potrebi po odprtosti in sodelovanju.
»Kadar hočemo, znamo biti tudi enotni, močni in veliki,« je poudarila.
Massimo Cirri: Svet tudi danes potrebuje antifašizem
Drugi slavnostni govornik je bil italijanski radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri, dolgoletni voditelj znane oddaje Caterpillar na Radiu RAI 2.
Po poročanju Primorskega dnevnika ga je obisk Bazovice spodbudil k razmišljanju o zgodovini, identiteti, mejah in načinu, kako družba ohranja spomin. Bazovico je izpostavil kot simbol protifašističnega odpora ter poudaril, da antifašizem ni le vprašanje preteklosti.
Opozoril je tudi na možnost političnega izrabljanja in spreminjanja zgodovinskega spomina, zato je po njegovem pomembno, da se zgodovinska dejstva poznajo in predstavljajo verodostojno.
Dotaknil se je tudi fašističnega nasilja nad slovenskim in hrvaškim prebivalstvom ter pomena jezika za obstoj skupnosti. Izginjanje jezika iz javnega prostora namreč ni zgolj vprašanje besed, ampak lahko pomeni tudi postopno izginjanje identitete ljudi, ki ta jezik govorijo.
Bazoviški junaki še vedno brez sodne rehabilitacije
Skoraj stoletje po prvem tržaškem procesu ostaja odprto tudi vprašanje sodbe, s katero je fašistično posebno sodišče četverico obsodilo na smrt.
Čeprav so bazoviški junaki danes simbol protifašističnega odpora in so se njihovemu spominu leta 2020 skupaj poklonili tudi takratni slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella, sodba fašističnega sodišča ni bila izničena.
Za odpravo njenih posledic si že vrsto let prizadevajo predstavniki slovenske skupnosti v Italiji. Odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pri teh prizadevanjih sodeluje tudi s krovnima organizacijama slovenske manjšine.
Spomin na Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča so v nedeljo počastili tudi na pokopališču pri Sveti Ani v Trstu, kjer so predstavniki slovenskih organizacij in društev položili vence ob njihovem grobu.
Letošnje obeleževanje pa se z nedeljsko osrednjo slovesnostjo še ni končalo. Program se nadaljuje tudi v naslednjih dneh, med drugim s projekcijo filma Streli v Bazovici in dejavnostmi, namenjenimi dijakom.
