S prihodom hladnejših dni običajno več pozornosti namenimo prehrani in živilom, ki telesu zagotavljajo vitamine in druge pomembne hranilne snovi. Ni treba vedno poseči po eksotičnih sadežih – dva zanimiva jesenska vira najdemo tudi precej bližje. Šipek in dren sta bila nekoč precej običajen del domače shrambe, danes pa nanju pogosto pozabimo.

Njuni živo rdeči plodovi niso le privlačni na pogled. Vsebujejo vitamin C in številne rastlinske spojine, med njimi polifenole, ki jih raziskovalci preučujejo predvsem zaradi njihovega antioksidativnega delovanja.

Šipek – veliko več kot čaj

Šipek je plod divjih vrtnic, med katerimi je pri nas najbolj poznan navadni šipek (Rosa canina). Njegove rdeče oziroma oranžnordeče plodove nabiramo jeseni.

Posebej je znan kot naravni vir vitamina C. Ta ima pomembno vlogo pri delovanju prirojenega in pridobljenega imunskega sistema ter med drugim sodeluje pri normalnem delovanju imunskih celic.

Šipek poleg vitamina C vsebuje tudi druge biološko aktivne snovi, med njimi karotenoide, fenolne spojine in galaktolipide. Raziskave kažejo na antioksidativne in protivnetne lastnosti posameznih sestavin šipka, čeprav je pri pripisovanju konkretnih zdravstvenih učinkov potrebna previdnost.

Najbolj ga poznamo v obliki šipkovega čaja, uporabimo pa ga lahko tudi za marmelade, sirupe, želeje in sadne namaze.

Pri pripravi je treba upoštevati, da je vitamin C občutljiv na toploto in dolgotrajno segrevanje, zato način predelave vpliva na to, koliko ga bo v končnem izdelku ostalo.

Dren – nekoliko pozabljeni rdeči sadež

Manj pogosto se na naših mizah znajde rumeni dren (Cornus mas). Čeprav njegovo ime namiguje na rumeno barvo, so zreli plodovi praviloma rdeči do temno rdeči.

Gre za majhne podolgovate sadeže značilnega kislo-trpkega okusa. Raziskave njihove sestave kažejo, da vsebujejo vitamin C, polifenole, antocianine, organske kisline in druge bioaktivne snovi. Njihova sestava je precej odvisna od sorte, razmer, v katerih rastlina uspeva, in stopnje zrelosti plodov.

Zanimivo je, da se med dozorevanjem spreminja tudi razmerje koristnih rastlinskih spojin. Raziskava iz leta 2024 je pokazala, da so manj zreli plodovi vsebovali več nekaterih bioaktivnih spojin in imeli večjo izmerjeno antioksidativno sposobnost, medtem ko so zreli plodovi vsebovali več antocianinov in sladkorjev.

Dren ima sicer dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni prehrani in ljudskem zdravilstvu v različnih delih Evrope in Azije. Sodobne raziskave kažejo na zanimiv prehranski potencial sadeža, vendar avtorji preglednih študij opozarjajo, da je za številne domnevne zdravilne učinke še vedno premalo kakovostnih kliničnih raziskav na ljudeh.

Kako ju uporabiti?

Šipek lahko posušimo in uporabimo za pripravo čaja, iz svežih plodov pa pripravimo marmelado, sirup ali sadni namaz. Pri domačem čiščenju šipka je treba odstraniti semena in drobne dlačice v notranjosti ploda, saj lahko dražijo kožo in sluznico.

Dren je mogoče uživati svež, ko je popolnoma zrel in mehkejši, zaradi njegovega precej kislega okusa pa ga pogosteje predelujemo. Primeren je za marmelade, kompote, sokove, sirupe in druge sadne pripravke.

Pri obeh velja preprosto pravilo: manj intenzivna in krajša toplotna obdelava praviloma pomeni manj izgub toplotno občutljivih hranil, zlasti vitamina C.

Vitamin C ni čudežni ščit pred prehladom

Pri jesenskih nasvetih o »krepitvi odpornosti« velja vendarle ohraniti nekaj previdnosti. Vitamin C je pomemben za normalno delovanje imunskega sistema in njegovo pomanjkanje lahko oslabi imunsko funkcijo. To pa ne pomeni, da bomo z uživanjem velike količine šipka ali drena preprečili prehlad.

Podatki o prehranskih dopolnilih z vitaminom C denimo kažejo precej skromen učinek pri splošni populaciji: v eni večji metaanalizi je redno dodajanje vitamina C nekoliko zmanjšalo pojavnost akutnih okužb dihal in v povprečju skrajšalo trajanje simptomov, učinki pa niso bili enaki pri vseh skupinah ljudi.

Šipek in dren je zato bolje razumeti kot hranljiv del raznolike jesenske prehrane, ne kot zdravilo.

In morda je prav v tem njuna največja prednost: v času, ko trgovske police ponujajo najrazličnejše praške, kapsule in prehranska dopolnila, lahko nekaj zanimivih virov vitaminov in rastlinskih spojin najdemo tudi med sadeži, ki so jih dobro poznale že prejšnje generacije.