Potem ko je Občina Ankaran danes predstavila dokumente, ki naj bi po njenih navedbah potrjevali načrte za širitev pristaniške infrastrukture proti zahodu in možnost pretovora utekočinjenega naftnega plina (UNP), so se odzvali v Luki Koper. Tam poudarjajo, da plinskega terminala oziroma skladišč UNP ne načrtujejo in da takšnih načrtov v družbi nikoli niso imeli.

Kot smo poročali, je ankaranski župan Gregor Strmčnik na današnji novinarski konferenci predstavil dokumentacijo, iz katere naj bi po razlagi občine izhajalo podaljšanje drugega pomola proti zahodu, ureditev dodatnega pomola za tekoče tovore in novih priveznih mest za tankerje ter tudi infrastruktura za pretovor UNP. Občina trdi, da gre za posege, vključene v uradne državne prostorske in okoljske dokumente.

V Luki Koper nasprotujejo predvsem razlagi, da bi predstavljeni dokumenti dokazovali načrte za plinski terminal oziroma skladiščenje UNP.

»Luka Koper ne načrtuje gradnje plinskega terminala ali skladišč za utekočinjen naftni plin (UNP) in takšnih načrtov v družbi nikoli nismo imeli,« so sporočili za naš portal.

Dodajajo, da so se do tovrstnih projektov v preteklosti večkrat jasno opredelili in jim nasprotovali, saj po njihovih navedbah niso skladni z veljavnim državnim prostorskim načrtom (DPN).

Luka Koper: Skladiščenje UNP na območju DPN ni mogoče

V družbi opozarjajo predvsem na časovno zaporedje dokumentov, ki je po njihovem pomembno za razumevanje današnjih navedb Občine Ankaran.

Kot pojasnjujejo, iz dokončnih stališč do pripomb, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN za pristanišče, izhaja, da skladiščenje UNP na območju DPN za pristanišče ni mogoče.

Ta stališča je pristojno ministrstvo podalo 13. maja 2010, torej po navedbah Luke Koper skoraj leto dni po tem, ko naj bi bil pripravljen dokument, ki ga Občina Ankaran navaja kot prilogo današnjemu sporočilu za javnost.

V Luki Koper pravijo tudi, da so bili nekateri danes predstavljeni dokumenti javnosti predstavljeni že na junijski novinarski konferenci Občine Ankaran in da so se do njih že takrat opredelili.

Ob tem opozarjajo, da je veljavni državni prostorski načrt za pristanišče javno dostopen vse od leta 2011, njegov povzetek z grafičnimi prikazi pa je objavljen tudi na spletni strani družbe.

Da je bila uredba o DPN sprejeta leta 2011, je mogoče preveriti tudi v Uradnem listu.

»Navedbe so zavajajoče in neresnične«

Na očitek Občine Ankaran, da naj bi bili takšni načrti javnosti predstavljeni kot neobstoječi, čeprav naj bi bili navedeni v uradnih državnih dokumentih, v Luki odgovarjajo:

»Navedbe so zavajajoče in neresnične, saj gradnja skladišč UNP na območju DPN ni možna in niti predvidena.«

Družba se pri tem sklicuje tudi na svoje uradno stališče, sprejeto po junijski novinarski konferenci, v katerem je poudarila, da ne načrtuje gradnje plinskega terminala ali skladišč UNP v Koprskem zalivu.

Po navedbah Luke veljavni DPN za pristanišče Koper ne predvideva niti ne dovoljuje umestitve plinskega terminala ali skladišč UNP na območje akvatorija ali kopenskega dela pristanišča.

V samem besedilu veljavnega DPN je sicer opredeljen terminal za tekoče tovore. Med snovmi, ki naj bi se tam skladiščile, so med drugim navedeni plinsko olje, jet gorivo, biodizel, bencin, parafinsko olje, biogoriva, fosilna goriva in kemikalije; UNP v teh določbah ni naveden.

V Luki se sklicujejo tudi na Resolucijo o Strategiji za Jadran iz leta 2009, posvetovalni referendum iz leta 2008 in odločitev koprskega občinskega sveta iz leta 2012, s katerimi utemeljujejo dolgoletno nasprotovanje projektom plinskih terminalov.

Dodajajo še, da je uprava družbe leta 2021 ponovno potrdila stališče, da izgradnja skladišč UNP ni skladna z veljavnim DPN, ter ga posredovala tudi partnerju v energetiki.

DPN sicer predvideva terminal za tekoče tovore in nova priveza

Pri razumevanju spora med Občino Ankaran in Luko Koper pa je pomembna razlika med plinskim terminalom oziroma skladiščenjem UNP in terminalom za tekoče tovore, ki ga veljavni DPN dejansko predvideva.

Uredba določa, da se terminal za tekoče tovore deli na tri območja, pri čemer je tretje območje predvideno »na pomolu kot podaljšek drugega pomola«. Zahodno od drugega pomola je predvideno tudi območje privezov s pretakalno ploščadjo in privezom, ki omogoča hkratni dostop dveh tankerjev. Predvideni so tudi novi transportni vodi od pretakališča do posameznih skladišč.

Prav zato v Luki poudarjajo, da je treba dejavnost pretovora naftnih derivatov ločiti od vprašanja plinskega terminala in skladiščenja UNP.

»Pri tem je treba ločiti dejavnost pretovora naftnih derivatov, ki v pristanišču poteka že od zgodnjih 70. let,« so zapisali.

Po njihovih navedbah s tem zagotavljajo nemoteno oskrbo države in prebivalcev z energenti, kar je v trenutnih geopolitičnih razmerah pomembno tudi z vidika zagotavljanja dela energetske neodvisnosti in cenovne dostopnosti energentov.

V prihodnjih letih nameravajo obstoječe privezno mesto posodobiti. Kot pojasnjujejo, je cilj zagotoviti še višjo raven varnosti, varovanja in okoljske odgovornosti pri pretovoru tekočih tovorov.

Ankaran in Luka Koper ostajata vsak pri svoji razlagi

Iz današnjih navedb obeh strani tako izhaja, da spor ni zgolj vprašanje, ali veljavni DPN predvideva širitev infrastrukture za tekoče tovore – saj določene takšne ureditve izrecno vsebuje –, temveč predvsem vprašanje, kaj naj bi se na tej infrastrukturi pretovarjalo in ali dokumentacija, ki jo izpostavlja Občina Ankaran, kaže tudi na možnost pretovora UNP oziroma na širše načrte, kot jih danes predstavlja Luka Koper.

Občina Ankaran vztraja, da predstavljeni dokumenti kažejo tudi na možnost pretovora UNP. Luka Koper pa tovrstno razlago zavrača in zagotavlja, da plinskega terminala ali skladišč UNP ne načrtuje ter da skladiščenje UNP po veljavnem DPN ni mogoče.