Odhajajoča Golobova vlada je na podlagi Hanovega gostinskega zakona (ZGos-1) v začetku maja s sklepom na seznam občin z izhodiščno 60-dnevno omejitvijo uvrstila 14 turističnih občin: Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izolo, Koper, Kranjsko Goro, Ljubljano, Piran, Preddvor, Radovljico in Žirovnico.
Občina Izola je na četrtkovi občinski seji z novim odlokom podaljšala dovoljeno obdobje kratkoročnega oddajanja stanovanj na zakonsko najvišji možni razpon – 270 dni na leto.
Za koga velja 270-dnevna omejitev?
Občinski odlok mora časovni okvir določiti enotno za vse ponudnike kratkoročnega oddajanja, zato bo po novem v Izoli določen na 270 dni. Pri tem pa je pomembno razlikovati med različnimi statusnimi oblikami ponudnikov. Samostojni podjetniki (s.p.) bodo lahko stanovanje oddajali vseh 270 dni na leto. S.p. je sicer fizična oseba, vendar gre za drugačno pravno-statusno obliko kot pri sobodajalcu, ki dejavnost opravlja kot fizična oseba.
Omejitev na 180 dni velja za sobodajalce, ki dejavnost opravljajo kot fizične osebe s priglašeno osebno dejavnostjo.Ta omejitev ne izhaja iz občinskega odloka, temveč neposredno iz statusnih določil zakona. Zaradi takšne statusne oblike imajo sobodajalci tudi drugačen režim prispevkov.
To pomeni, da bo po novem izolskem odloku s.p.-jem omogočeno kratkoročno oddajanje do 270 dni na leto, medtem ko za sobodajalce kot fizične osebe ostaja zakonska omejitev 180 dni.
Sobodajalci opozarjajo na posledice omejitev
V Združenju sobodajalcev Slovenije opozarjajo, da bi brez občinskih odlokov, ki določajo dovoljeno število dni kratkoročnega oddajanja, lokalni turizem lahko utrpel velike posledice. Od pristojnega direktorata so po lastnih navedbah že večkrat zahtevali sklic posveta z občinami, ki jih nova ureditev zadeva, predvsem z namenom poenotenja metodologije. Kot navajajo, posledice ne bi pomenile zgolj izpada turistične takse in drugih dajatev, temveč tudi manjšo turistično potrošnjo.
Za Izolo po njihovih navedbah uradni izračuni kažejo na več kot 10 milijonov evrov neposredne turistične potrošnje na destinaciji, za Piran pa naj bi ta po izračunih Turističnega združenja Portorož znašala skoraj 34 milijonov evrov.
Opozarjajo tudi na Hanov zakon
V združenju opozarjajo tudi na, kot ga sami označujejo, sistemski problem novega gostinskega zakona, ki ga je pripravljalo ministrstvo pod vodstvom Matjaža Hana. Izpostavljajo določbo, po kateri morajo ponudniki dejavnost registrirati za celo leto in ves čas plačevati prispevke, če želijo imeti odprte koledarje za rezervacije in oglaševanje, hkrati pa jim zakon omejuje obdobje opravljanja dejavnosti.
Spornemu 22. členu Zakona o gostinstvu, ki določa časovne omejitve dejavnosti, nasprotujejo tudi zato, ker po njihovih navedbah predlagatelji omejitev niso ustrezno utemeljili kot ukrep stanovanjske politike. Določba je trenutno pred Ustavnim sodiščem na zahtevo Državnega sveta, ki je vložil zahtevo za oceno ustavnosti. Kot opozarjajo v združenju, Ustavno sodišče še ni odločilo o predlogu za začasno zadržanje izvajanja te določbe.
V združenju zato menijo, da občine z odloki poskušajo zaščititi lokalni turizem, vendar hkrati opozarjajo, da so njihovi odloki zaradi pomanjkanja uradnih podatkov in enotne metodologije po njihovem mnenju analitično nepodprti.
Izolski svetniki omejili kratkoročno oddajanje nepremičnin na zakonskem maksimumu
