Na problem so Ekologi brez meja danes opozorili na nekoliko drugačen način. Na Trgu republike pred državnim zborom so pripravili Protest igrač, s katerim so želeli opozoriti na njihovo kratko življenjsko dobo ter pomanjkanje urejenih možnosti za popravilo, ponovno uporabo in ravnanje z njimi, ko jih ni več mogoče uporabljati.
Povod za akcijo so rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo več kot tisoč slovenskih gospodinjstev, pa tudi organizacije ponovne uporabe, izposojevalci igrač in komunalna podjetja.
Doma okoli 40 igrač, uporabljamo jih precej manj
Raziskava je pokazala zanimiv razkorak med številom igrač, ki jih imamo, in tistimi, ki jih otroci dejansko uporabljajo.
Mediana v sodelujočih gospodinjstvih znaša približno 40 igrač, kar 82,6 odstotka vprašanih pa ocenjuje, da uporabljajo največ približno polovico vseh igrač, ki jih imajo doma.
Med razlogi, zakaj igrače ostajajo neuporabljene, se pojavlja tudi na videz paradoksalna težava – preveč igrač oziroma prevelika izbira.
Podarjamo jih naprej, rabljenih pa ne kupujemo radi
Ko otrok igračo preraste ali se z njo ne igra več, jo slovenska gospodinjstva pogosto predajo naprej. Skoraj tri četrtine sodelujočih je povedalo, da odvečne igrače podarijo prijateljem ali sorodnikom, del jih konča tudi pri dobrodelnih organizacijah in socialnih podjetjih.
Ko je treba rabljeno igračo prinesti v svoj dom, pa je slika precej drugačna.
Kar 57,3 odstotka vprašanih rabljenih igrač nikoli ne kupuje.
Organizacije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo, zato praviloma nimajo težav s pomanjkanjem podarjenih igrač. Večji problem predstavljajo omejene skladiščne zmogljivosti, nepopolne ali poškodovane igrače ter stroški njihovega čiščenja in priprave za novega uporabnika.
Izposoja igrač? Mnogi sploh ne vedo, da je mogoča
Še precej neizkoriščena možnost je izposoja.
Skoraj polovica sodelujočih si igrač nikoli ne izposoja, približno petina pa pred sodelovanjem v raziskavi sploh ni vedela, da si je igrače mogoče izposoditi.
Izposojevalci sicer zaznavajo stabilno oziroma naraščajoče zanimanje, vendar njihovo širitev omejujeta predvsem pomanjkanje prostora in financiranja.
Skoraj polovica ljudi ne ve, kam z odsluženo igračo
Težava postane še večja, ko igrače ni več mogoče podariti, prodati ali ponovno uporabiti.
Kar 43,6 odstotka sodelujočih ne ve, kam bi morali pravilno odložiti odpadno igračo.
To ni presenetljivo, saj igrače niso enotna skupina odpadkov. Lahko so izdelane iz plastike, lesa, tekstila, kovin in številnih kombinacij materialov, nekatere vsebujejo tudi elektronske komponente ali baterije.
Po informacijah, ki so jih Ekologi brez meja pridobili od komunalnih podjetij, igrače pri nas večinoma končajo med mešanimi oziroma kosovnimi odpadki. Ker se praviloma ne spremljajo kot samostojna kategorija, Slovenija tudi nima celovitih uradnih podatkov o količini odpadnih igrač.
Prva ocena: 881 ton na leto
Ekologi brez meja so zato na podlagi odgovorov gospodinjstev pripravili prvo orientacijsko oceno količine odpadnih igrač v Sloveniji.
Rezultat je 881 ton na leto oziroma okoli 0,41 kilograma na prebivalca.
Najpogostejši razlog, da igrača pristane med odpadki, je poškodovanost oziroma obraba. To je kot razlog navedlo 77,1 odstotka sodelujočih.
Prav ta podatek po mnenju okoljevarstvenikov kaže, zakaj niso pomembni samo recikliranje in pravilno odlaganje, temveč že sama kakovost igrače, možnost njenega popravila in dostopnost rezervnih delov.
Bi morali za odslužene igrače plačevati proizvajalci?
Ekologi brez meja zato predlagajo uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalcev za igrače.
Osnovna ideja je preprosta: odgovornost proizvajalca se ne bi končala v trenutku, ko je igrača prodana. Proizvajalci oziroma tisti, ki izdelke dajejo na trg, bi financirali sistem njihovega zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja.
Kot primer navajajo Francijo, kjer poseben sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev za igrače deluje od leta 2022.
Takšen sistem proizvajalce spodbuja tudi k bolj premišljeni zasnovi izdelkov. Višina njihovih prispevkov je lahko namreč odvisna od okoljskih lastnosti igrače, denimo možnosti popravila oziroma dostopnosti rezervnih delov.
Francija je leta 2024 ponovno uporabila okoli 1.600 ton igrač
Podatki francoske agencije za ekološki prehod ADEME kažejo, da je bilo leta 2024 v Franciji na trg danih približno 144.000 ton igrač, okoli 1.600 ton pa jih je bilo ponovno uporabljenih.
Francoski sistem ima določene tudi cilje zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja. Do leta 2027 naj bi denimo stopnjo zbiranja povečali na 45 odstotkov, cilj ponovne uporabe na devet odstotkov, cilj recikliranja zbranih igrač, ki niso ponovno uporabljene, pa na 55 odstotkov.
Francoski primer hkrati kaže, da uvedba sistema sama po sebi še ne reši problema. Količina ponovno uporabljenih igrač je namreč v primerjavi s količino novih igrač, ki vsako leto pridejo na trg, še vedno razmeroma majhna.
Najboljša odpadna igrača je tista, ki še ni postala odpadek
Za Ekologe brez meja je zato eden ključnih odgovorov predvsem podaljševanje življenjske dobe igrač: ponovna uporaba, izposoja, popravila in predajanje igrač drugim otrokom.
Sistemske rešitve in rezultate raziskave bodo podrobneje predstavili v torek, 22. septembra, na strokovnem dogodku v Tehnoparku Celje.
Raziskava pa že zdaj odpira vprašanje, ki sega dlje od pravilnega ločevanja odpadkov: ali potrebujemo vedno nove igrače – ali bi lahko tiste, ki že obstajajo, uporabljali precej dlje?
