Na ministrstvu za zdravje pripravljajo novo zakonodajno ureditev preventive in zdravega življenjskega sloga. Namen predvidenega zakona je združiti in posodobiti pravila, ki trenutno urejajo omejevanje porabe alkohola ter uporabo tobačnih in drugih povezanih izdelkov.
Toda delovno gradivo, ki ga je pridobil Radio Slovenija, je sprožilo precej vprašanj. V njem namreč ni več nekaterih prepovedi, ki že leta pomembno vplivajo na prodajo alkohola in kajenje v Sloveniji.
Bi lahko alkohol znova kupovali tudi po 21. uri?
Ena najbolj opaznih sprememb v osnutku je odsotnost omejitve prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro v trgovinah in na bencinskih servisih.
To prepoved je pred več kot dvema desetletjema uvedel zakon o omejevanju porabe alkohola, poznan tudi kot Kebrov zakon. Njegov namen je bil zmanjšati dostopnost alkoholnih pijač in s tem omejevati škodljive posledice njihovega uživanja.
Če bi bila takšna sprememba na koncu tudi sprejeta, bi lahko pomenila pomemben premik pri prodaji alkohola v Sloveniji.
Vendar za zdaj velja dosedanja ureditev. Dejstvo, da določene prepovedi ni v delovnem osnutku, še ne pomeni, da jo bo država tudi odpravila.
Spremembe tudi pri prodaji žganih pijač in prireditvah v šolah
Osnutek ne vsebuje niti sedanje prepovedi prodaje žganih pijač v gostinskih obratih pred 10. uro dopoldne.
Poleg tega odpira možnost prodaje in strežbe alkoholnih pijač na prireditvah v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kadar tam ne poteka pouk.
Gre za predloge, ki bi lahko posegli v dolgoletna pravila glede dostopnosti alkohola, zato bo pomembno predvsem, kakšno stališče bodo do njih zavzeli zdravstveni strokovnjaki in pristojni odločevalci.
Kaj pa kajenje v zaprtih javnih prostorih?
Pozornost vzbuja tudi del osnutka, povezan s tobačnimi izdelki.
V njem ni izrecno zapisanih nekaterih veljavnih prepovedi, med drugim prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, na šolskih zemljiščih in v vozilih, kadar so v njih prisotne mladoletne osebe.
Izpuščena je tudi prepoved arom v elektronskih cigaretah.
Takšna vsebina delovnega gradiva odpira vprašanje, ali bi lahko prišlo do rahljanja tobačne zakonodaje. Kljub temu trenutno ni podlage za sklepanje, da bo kajenje v gostinskih lokalih znova dovoljeno.
Obstoječe prepovedi ostajajo v veljavi.
Minister: Gre za delovno gradivo, ne za končne odločitve
Po objavi informacij o osnutku se je odzval minister za zdravje Tadej Ostrc.
Pojasnil je, da dokument združuje različne pobude in predloge, ki jih pristojni še niso strokovno obravnavali. Njihova vključitev v gradivo zato še ne pomeni, da jih ministrstvo podpira ali da bodo postali del končnega zakonskega predloga.
Po ministrovih besedah bodo o morebitnih spremembah razpravljali v delovnih skupinah in strokovnih telesih.
Ostrc je ob tem poudaril, da je treba pri dolgoletnih ukrepih preveriti njihovo učinkovitost in ugotoviti, ali še vedno dosegajo zastavljene cilje.
Namen nove zakonodaje naj bi bil tudi jasneje določiti odgovornosti, odpraviti podvajanja med predpisi in omogočiti boljše spremljanje uspešnosti preventivnih ukrepov.
Zdravstvena stroka opozarja na posledice
Možnost omilitve omejitev je naletela na pomisleke strokovnjakov s področja javnega zdravja.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na pomen ukrepov, ki omejujejo dostopnost alkohola in tobačnih izdelkov.
Po nedavno objavljenih podatkih se je registrirana poraba alkohola v Sloveniji leta 2025 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za skoraj deset odstotkov.
Zmanjšal se je tudi delež kadilcev. Med letoma 2019 in 2025 je upadel s 23,2 na 20,9 odstotka.
Na NIJZ ocenjujejo, da so k zmanjševanju kajenja prispevali tudi zakonodajni ukrepi, zato svarijo pred njihovim rahljanjem. Zavzemajo se celo za dodatne omejitve, med drugim na področju prodajnih mest in obdavčitve tobačnih izdelkov.
Predlog sprožil tudi politične odzive
Na objavo delovnega osnutka so se odzvali tudi v poslanski skupini Svoboda, kjer nasprotujejo morebitnemu odpravljanju omejitev, namenjenih varovanju javnega zdravja.
Od ministra pričakujejo pojasnila o nastajanju dokumenta, sodelujočih deležnikih in strokovnih podlagah za predlagane spremembe.
V ospredju razprave je tako vprašanje, ali bi bila morebitna liberalizacija prodaje alkohola in uporabe tobačnih izdelkov upravičena oziroma kakšne posledice bi imela za javno zdravje.
Kaj to pomeni za prebivalce?
Za zdaj se pri nakupu alkohola in kajenju ne spreminja nič.
Prepoved nočne prodaje alkoholnih pijač v trgovinah in na bencinskih servisih še vedno velja, prav tako ostajajo v veljavi sedanje omejitve kajenja.
Pred morebitnimi spremembami bodo morali pristojni pripraviti usklajen zakonski predlog, ga strokovno obravnavati in izpeljati zakonodajni postopek.
Šele takrat bo jasno, ali bo nova zakonodaja dejansko posegla v omejitve, ki so v Sloveniji veljale več kot dve desetletji.
