Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra, izsledki raziskave WIN Worldviews razkrivajo izrazito povečanje deleža ljudi, ki v Sloveniji pogosto doživljajo stres. Po raziskavi, ki jo je v Sloveniji izvedel Inštitut Mediana, je pod stresom zelo ali dokaj pogosto 44 odstotkov prebivalcev.
To je več od evropskega povprečja, ki znaša 40 odstotkov, in tudi od svetovnega povprečja, ki je pri 42 odstotkih. Še bolj izstopa sprememba v primerjavi s prejšnjim letom: leta 2025 je pogosto pod stresom poročalo 31 odstotkov prebivalcev Slovenije, letos pa že 44 odstotkov.
Slovenija na 18. mestu med 45 državami
V raziskavi je 44 odstotkov vprašanih v Sloveniji odgovorilo, da so zelo ali dokaj pogosto pod stresom. Med 45 sodelujočimi državami se Slovenija po tem kazalniku uvršča na 18. mesto.
V primerjavi z nekaterimi državami v regiji je delež v Sloveniji sicer nižji. Na Hrvaškem pogosto doživlja stres 50 odstotkov prebivalcev, v Srbiji pa kar 61 odstotkov.
Podatki tako kažejo, da povečanje stresa ni omejeno zgolj na Slovenijo. Na Hrvaškem se je delež ljudi, ki pogosto doživljajo stres, v enem letu povečal s 37 na 50 odstotkov, v Srbiji pa s 47 na 61 odstotkov.
Ženske bistveno bolj obremenjene kot moški
Razlike med spoloma so v Sloveniji izrazite. Pogosto je pod stresom 53 odstotkov žensk in 36 odstotkov moških. Razlika tako znaša kar 17 odstotnih točk.
To je več kot razlika na evropski ravni, kjer znaša 13 odstotnih točk, in svetovni ravni, kjer znaša 12 odstotnih točk.
Medtem ko so moški v Sloveniji po deležu doživljanja stresa približno na ravni svetovnega povprečja, je delež pri ženskah za pet odstotnih točk višji od svetovnega povprečja.
Izrazite razlike med moškimi in ženskami raziskava zaznava tudi v drugih državah regije.
Najpogostejši vir stresa je služba
Ko so anketirane vprašali, kaj jih je nazadnje spravilo v resničen stres, je bil najpogostejši odgovor služba. Kot vir stresa jo je navedlo 35 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Sledita zdravje z 28 odstotki in družina s 26 odstotki.
Služba je tako za prebivalce Slovenije nekoliko pogostejši vir stresa kot za povprečnega Evropejca, kjer jo kot razlog navaja 31 odstotkov vprašanih, in povprečnega prebivalca sveta, kjer delež znaša 32 odstotkov.
Stres povzročajo tudi politika in vojne
Med pomembnejšimi viri stresa so tudi dogodki, na katere posameznik nima neposrednega vpliva.
Domača politika spravlja v stres 22 odstotkov prebivalcev Slovenije. V Srbiji je ta delež bistveno višji, saj domačo politiko kot vir stresa navaja 42 odstotkov vprašanih, kar je najvišji delež med sodelujočimi državami.
Vojne po svetu obremenjujejo 21 odstotkov prebivalcev Slovenije. To je več od evropskega povprečja, ki znaša 19 odstotkov, in precej več od svetovnega povprečja, ki je pri 14 odstotkih. Slovenija se po tem kazalniku uvršča na 10. mesto med 45 državami.
Finance manjši vir stresa kot drugod
Precej manj kot drugod prebivalce Slovenije obremenjujejo finančne težave. Pomanjkanje denarja oziroma dolgove kot vir stresa navaja 19 odstotkov vprašanih.
V Evropi je ta delež 25 odstotkov, na svetovni ravni pa 32 odstotkov. Prav pomanjkanje denarja oziroma dolgovi so poleg službe eden najpogostejših vzrokov za stres na svetovni ravni.
Podobno izstopa tudi brezposelnost. V Sloveniji jo kot vir stresa navaja pet odstotkov prebivalcev, medtem ko je svetovno povprečje 15 odstotkov.
Podatki kažejo na izrazit enoletni skok
Primerjava raziskav iz let 2025 in 2026 pokaže, da se je delež prebivalcev Slovenije, ki so pogosto pod stresom, povečal s 31 na 44 odstotkov.
V Evropi se je delež v enakem obdobju povečal s 33 na 40 odstotkov, na svetu pa z 32 na 42 odstotkov.
Podoben skok so zaznali tudi v sosednji Hrvaški in Srbiji, kjer se je delež pogosto stresnih prebivalcev povečal za 13 oziroma 14 odstotnih točk. Podatki zato kažejo na širši trend povečane izpostavljenosti stresu v regiji.
