Na posvetovalnem referendumu, ki je potekal v nedeljo, 11. oktobra, so volivci odločali o vprašanju volilne pravice državljanov držav zunaj Evropske unije na lokalnih volitvah. Rezultati kažejo na precejšnje razlike med glasovanjem v slovenski Istri in na ravni celotne države.
Po posredovanih rezultatih je na ravni Slovenije odvzem volilne pravice podprlo 55,29 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 44,71 odstotka. Razlika med obema stranema je znašala 10,58 odstotne točke.
V slovenski Istri je bil izid nasproten. V vseh štirih volilnih okrajih – Koper 1, Koper 2, Izola in Piran – je večina volivcev glasovala proti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav.
Najizrazitejše nasprotovanje odvzemu volilne pravice v Kopru
Največji delež glasov proti so zabeležili v volilnem okraju Koper 1, kjer je odvzemu volilne pravice nasprotovalo 61,44 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 38,56 odstotka. Razlika med obema stranema je znašala 22,88 odstotne točke. Volilna udeležba je bila 46,99-odstotna.
V Piranu je proti odvzemu volilne pravice glasovalo 57,60 odstotka volivcev, za pa 42,40 odstotka. Volilna udeležba je znašala 44,29 odstotka, kar je najmanj med štirimi istrskimi volilnimi okraji.
Zelo podoben rezultat so zabeležili v Izoli, kjer je odvzemu volilne pravice nasprotovalo 57,31 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 42,69 odstotka. Volilna udeležba je dosegla 49,80 odstotka.
Najmanjša razlika med zagovorniki in nasprotniki odvzema volilne pravice je bila v okraju Koper 2. Tam je proti glasovalo 54,77 odstotka volivcev, za pa 45,23 odstotka. Razlika je znašala 9,54 odstotne točke. Volilna udeležba je bila 50,29-odstotna, kar je največ med obravnavanimi istrskimi okraji.
Kako so glasovali v slovenski Istri in Sloveniji?
Istra glasovala drugače od večine Slovenije
Primerjava rezultatov kaže, da je bila podpora odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav v vseh štirih istrskih volilnih okrajih občutno nižja od državnega povprečja.
Največje odstopanje so zabeležili v okraju Koper 1, kjer je bil delež glasov za odvzem volilne pravice za 16,73 odstotne točke nižji od slovenskega povprečja.
V Piranu je bila podpora za 12,89 odstotne točke nižja kot na ravni Slovenije, v Izoli za 12,60 odstotne točke, v okraju Koper 2 pa za 10,06 odstotne točke.
Medtem ko je na ravni Slovenije odvzem volilne pravice podprla več kot polovica glasujočih, v nobenem od štirih istrskih volilnih okrajev podpora ni dosegla 50 odstotkov.
Tudi volilna udeležba v Istri nižja
Razlike med slovensko Istro in državo so opazne tudi pri volilni udeležbi.
Na ravni Slovenije se je referenduma udeležilo 54,55 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je bila udeležba v vseh štirih istrskih volilnih okrajih nižja.
Najvišjo so zabeležili v okraju Koper 2, kjer je glasovalo 50,29 odstotka upravičencev, najnižjo pa v Piranu, kjer je bila udeležba 44,29-odstotna.
V Piranu je bila tako udeležba za 10,26 odstotne točke nižja od državnega povprečja.
O čem so volivci pravzaprav odločali?
Na posvetovalnem referendumu so volivci odločali o tem, ali naj imajo pravico glasovati na lokalnih volitvah v Sloveniji le slovenski državljani in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
Referendumsko vprašanje se je glasilo:
Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
Glas ZA je pomenil podporo ureditvi, po kateri državljani tretjih držav nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah, glas PROTI pa nasprotovanje takšni omejitvi.
Pomembno je poudariti, da se vprašanje ni nanašalo na vse tujce, temveč na državljane držav zunaj Evropske unije, ki nimajo slovenskega državljanstva.
Volilno pravico so jim odvzeli že pred referendumom
Državljani tretjih držav, ki so imeli v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, so lahko pred spremembo zakonodaje glasovali na lokalnih volitvah.
Državni zbor je junija letos sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi je to pravico odpravil. Zakon je začel veljati 2. septembra 2026, nova ureditev pa se uporablja že za letošnje lokalne volitve, ki bodo 15. novembra.
Spremembe so predlagali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnice, podprli pa so jih tudi Demokrati. Proti so glasovali poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice.
Zagovorniki spremembe so poudarjali, da bi morala biti volilna pravica na lokalnih volitvah vezana na slovensko državljanstvo oziroma državljanstvo druge države članice EU. Nasprotniki pa so opozarjali, da odvzem pravice posega v položaj ljudi, ki v Sloveniji stalno prebivajo, delajo in so vključeni v življenje lokalnih skupnosti.
O odvzemu volilne pravice odloča tudi Ustavno sodišče
Spremembe zakona so sprožile tudi ustavnopravne pomisleke.
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice so na Ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakonskih sprememb in predlagali njihovo začasno zadržanje.
Ustavno sodišče je septembra predlog za začasno zadržanje zavrnilo, kar pomeni, da je zakon ostal v veljavi. Ob tem pa sodišče še ni vsebinsko odločilo, ali je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav skladen z ustavo.
Izid posvetovalnega referenduma ni pravno zavezujoč
Ker je bil referendum posvetovalne narave, njegov izid ni pravno zavezujoč.
Volivci tako niso neposredno odločali o začetku veljavnosti zakona, saj je bila zakonska sprememba sprejeta in uveljavljena že pred referendumom.
Rezultat izraža stališče volivcev do ureditve, po kateri državljani tretjih držav na lokalnih volitvah nimajo več pravice glasovati. Morebitna sprememba takšne ureditve bi zahtevala nadaljnje zakonodajne oziroma ustavnosodne postopke.
V vseh štirih istrskih okrajih večina proti odvzemu
Rezultati posvetovalnega referenduma kažejo na različna stališča volivcev v slovenski Istri in na državni ravni.
Medtem ko je večina slovenskih volivcev podprla odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so v vseh štirih istrskih volilnih okrajih prevladali glasovi proti.
Najizrazitejše nasprotovanje so izrazili volivci v okraju Koper 1, kjer je proti odvzemu volilne pravice glasovalo več kot 61 odstotkov udeležencev referenduma.
