Načrtovanje potovanja v tujino ni več povezano zgolj z izbiro destinacije, letalskih vozovnic in nastanitve. Vse pomembnejše postaja tudi vprašanje varnosti. Nov svetovni zemljevid tveganj za leto 2027 razkriva, da so se razmere v nekaterih državah občutno poslabšale, med najbolj tveganimi območji pa niso samo vojna žarišča, temveč tudi posamezne priljubljene turistične destinacije.
Oceno je pripravila ameriška družba Global Guardian, specializirana za varnostna tveganja in zaščito ljudi na mednarodnih potovanjih. Pri razvrščanju držav je upoštevala sedem dejavnikov: kriminal, oborožene spopade, terorizem, politično nestabilnost, dostopnost zdravstvene oskrbe, stanje infrastrukture in naravne nesreče.
Države in območja so razdeljeni v pet kategorij tveganja. Pri visoki in ekstremni stopnji družba odsvetuje potovanja, ki niso nujna.
Katere države veljajo za najbolj nevarne?
Na vrhu lestvice so predvsem območja, kjer oboroženi spopadi, politične krize in šibko delovanje državnih institucij močno ogrožajo varnost prebivalcev in obiskovalcev.
Med državami in območji z ekstremnim tveganjem so:
-
Afganistan,
-
Ukrajina,
-
Sirija,
-
Jemen,
-
Sudan,
-
Somalija,
-
Mjanmar,
-
Haiti,
-
Iran,
-
območje Gaze ter posamezni deli Sahela in osrednje Afrike.
Razlogi za visoko stopnjo nevarnosti niso povsod enaki. Ponekod največjo grožnjo predstavljajo vojna in teroristične skupine, drugod organizirani kriminal, politično nasilje ali pomanjkanje osnovnih zdravstvenih storitev.
Pomembno je tudi, da stopnja tveganja znotraj posamezne države ni nujno povsod enaka. Razmere v prestolnici, turističnem središču ali obmejni regiji se lahko bistveno razlikujejo.
Iran med državami z ekstremnim tveganjem
Ena opaznejših sprememb na novem zemljevidu je poslabšanje varnostne ocene Irana, ki se je uvrstil v najvišjo kategorijo.
Poleg političnih napetosti in širših varnostnih razmer ocenjevalci opozarjajo na nevarnost samovoljnih pridržanj tujih državljanov.
Spremembe so opazne tudi v drugih državah Bližnjega vzhoda. Bahrajn in Kuvajt sta po novi oceni prešla v kategorijo visokega tveganja, Katar, Združeni arabski emirati in Jordanija pa so uvrščeni med države s srednjo stopnjo tveganja. V tej skupini je tudi Savdska Arabija.
Za evropske potnike so te ocene pomembne tudi zaradi letalskih povezav. Doha, Dubaj in Abu Dabi so namreč velika mednarodna prestopna vozlišča, prek katerih potujejo številni potniki na poti v Azijo, Avstralijo in druge oddaljene dele sveta.
Previdnost tudi na priljubljenih počitniških destinacijah
Varnostna tveganja niso omejena na države, ki jih povezujemo z vojnami in političnimi krizami.
Mehika ostaja v kategoriji visokega tveganja predvsem zaradi nasilja kriminalnih združb in trgovine s prepovedanimi drogami. Težave se pojavljajo tudi v nekaterih turistično znanih krajih, med drugim v Cancúnu, Tulumu in Puerto Vallarti.
Med državami z visokim tveganjem je tudi Ekvador, kjer se je v zadnjih letih okrepilo nasilje organiziranih kriminalnih skupin. Posebej problematične so razmere v mestu Guayaquil, ki je za nekatere turiste izhodišče za potovanje na Galapaške otoke.
Nekoliko drugačna je slika v Turčiji in Egiptu.
V Turčiji so varnostno občutljivejša predvsem območja ob mejah z Iranom, Irakom in Sirijo. Priljubljeni turistični središči Antalya in Bodrum sta od teh območij precej oddaljeni.
V Egiptu med bolj tvegana območja spadajo severni del Sinajskega polotoka ter nekatere puščavske in obmejne regije.
Zato splošna varnostna ocena države še ne pomeni, da so vsa njena turistična območja enako nevarna.
Nekatere države so postale varnejše
Nova karta ne prinaša samo opozoril. V posameznih državah so se varnostne razmere po oceni pripravljavcev izboljšale.
Jamajka je iz kategorije visokega tveganja napredovala v srednjo, pri čemer je pomembno vlogo odigralo zmanjšanje števila umorov.
Južna Koreja se je po umiritvi političnih razmer uvrstila med države z nizko stopnjo tveganja.
Izboljšanje je zabeležila tudi Madžarska, kjer ocenjevalci po političnih spremembah pričakujejo manjšo nevarnost obsežnejših političnih nemirov.
Takšne spremembe kažejo, da varnostne ocene niso trajne. Politični dogodki, kriminal, družbene razmere in naravne nesreče lahko razmeroma hitro vplivajo na položaj posamezne države.
Kje so posebej velika zdravstvena in okoljska tveganja?
Pri ocenjevanju varnosti potovanj ni pomembno samo tveganje nasilja ali kriminala. V nekaterih državah lahko veliko nevarnost predstavlja tudi omejen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe.
Med zdravstveno najbolj tveganimi državami so Afganistan, Burkina Faso, Demokratična republika Kongo, Haiti, Mali, Niger, Somalija, Sudan, Sirija in Jemen.
Pri okoljskih tveganjih, kamor sodijo tudi nevarnosti naravnih nesreč, izstopajo Kitajska, Kolumbija, Indija, Indonezija, Mehika, Mozambik, Mjanmar, Pakistan, Filipini in Rusija.
To ne pomeni, da so vse te države v celoti nevarne za obisk, temveč da so na določenih območjih ali v določenih obdobjih tveganja lahko posebej izrazita.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija v primerjavi z večino svetovnih kriznih območij ostaja varna država za potovanja. Med evropskimi državami z ugodnimi varnostnimi ocenami so tudi Hrvaška, Švica, Norveška, Portugalska, Irska in Finska.
Pri tem je treba razlikovati med različnimi mednarodnimi ocenami. Global Guardianova karta predstavlja eno od strokovnih analiz tveganj, ne pa uradne in enotne svetovne lestvice najvarnejših držav.
Pred potovanjem preverite tudi uradna opozorila
Čeprav so mednarodni zemljevidi tveganj koristni pri izbiri destinacije, ne morejo nadomestiti aktualnih informacij pristojnih državnih organov.
Varnostne razmere se lahko hitro spremenijo zaradi političnih nemirov, oboroženih spopadov, naravnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov.
Slovenskim državljanom je zato pred odhodom priporočljivo preveriti potovalna opozorila Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, veljavnost potovalnih dokumentov, pogoje vstopa ter ustreznost zdravstvenega in potovalnega zavarovanja.
Nov zemljevid tveganj je predvsem opomnik, da je lahko destinacija, ki je bila še pred kratkim razmeroma varna, danes precej bolj nepredvidljiva. Pri načrtovanju poti zato ni pomembno samo, kam želimo odpotovati, ampak tudi, kakšne razmere nas tam dejansko čakajo.
