Nov zemljevid, ki bolje pokaže dejanske velikosti celin
Generalna skupščina ZN je podprla resolucijo, ki spodbuja uporabo kartografske projekcije Equal Earth. Predlog je vodil Togo, podprle pa so ga tudi države članice Afriške unije.
Equal Earth je kartografska projekcija, ki je bila razvita leta 2018, njeni avtorji pa so slovenec – Bojan Šavrič, Bernhard Jenny in Tom Patterson. Njena glavna posebnost je, da ohranja pravilna razmerja med površinami različnih območij na Zemlji. Države in celine so zato prikazane v razmerjih, ki so precej bližje njihovi dejanski velikosti.
Projekcija je nastala tudi kot odgovor na iskanje privlačnejše alternative drugim površinsko pravilnim projekcijam. Po videzu nekoliko spominja na Robinsonovo projekcijo, vendar za razliko od nje ohranja površine. Ukrivljeni robovi zemljevida poudarjajo kroglasto obliko Zemlje, ravne vzporednice pa omogočajo lažjo primerjavo položaja območij glede na ekvator.
Equal Earth je bila že uporabljena tudi pri tematskih zemljevidih, med drugim pri prikazu globalnih temperaturnih odstopanj, njeno širšo uporabo pa je podprla kampanja Correct the Map, ki jo podpirata Afriška unija in Karibska skupnost.
164 držav je glasovalo za
Rezultat glasovanja je bil izrazit: 164 držav je glasovalo za, šest se jih je vzdržalo, ZDA pa so bile edina država, ki je glasovala proti. Resolucija sicer ni pravno zavezujoča in Mercatorjeve projekcije ne prepoveduje. Države in institucije pa spodbuja k uporabi zemljevidov, ki bolj zvesto prikazujejo dejanske površine kopnega.
V središču razprave je predvsem vprašanje, kako zemljevid vpliva na našo predstavo o velikosti posameznih držav in celin.
Zakaj je Afrika na starem zemljevidu videti premajhna?
Mercatorjeva projekcija je nastala leta 1569, ko jo je flamski kartograf Gerardus Mercator zasnoval predvsem za potrebe pomorske navigacije. Njena velika prednost je bila v tem, da omogoča učinkovito prikazovanje smeri in kotov, zaradi česar je bila zelo uporabna za pomorščake.
Težava nastane, ko jo uporabimo za primerjanje površin celin.
Mercatorjeva projekcija namreč vedno bolj povečuje območja, čim bolj se približujemo severnemu ali južnemu polu. Zaradi tega so na zemljevidu države in celine v bližini polov videti bistveno večje, kot so v resnici.
Eden najbolj znanih primerov je Grenlandija. Na Mercatorjevem zemljevidu je videti približno tako velika kot Afrika, čeprav je afriška celina v resnici približno 14-krat večja od Grenlandije.
Noben zemljevid ni popoln
Pri tem pa ne gre za to, da bi bil Equal Earth »popoln zemljevid«, Mercator pa napačen. Zemljevida Zemlje brez popačenja ni mogoče izdelati, saj je naš planet ukrivljena površina, zemljevid pa je raven.
Vsaka projekcija mora zato sprejeti določen kompromis. Ena bolje ohranja kote, druga površine, tretja razdalje, četrta pa obliko.
Equal Earth daje prednost površinam. Njegove celine so zato po velikosti med seboj prikazane bistveno bolj realistično, vendar se njihove oblike proti robovom zemljevida še vedno nekoliko spremenijo.
Zakaj je glasovanje pomembno?
Togo in podporniki resolucije menijo, da zemljevidi niso zgolj tehnično orodje. Način, kako je svet prikazan, lahko vpliva tudi na to, kako ga razumemo. Zagovorniki spremembe zato želijo natančnejše zemljevide predvsem v šolah, učbenikih, institucijah in digitalnih storitvah.
Washington je resoluciji nasprotoval in jo označil za ideološko vprašanje ter menil, da bi se morale Združene države in ZN ukvarjati predvsem z bolj neposrednimi globalnimi problemi.
Pomembno pa je, da odločitev ZN ne pomeni, da bo Mercatorjev zemljevid čez noč izginil. Njegova uporaba pri navigaciji ostaja smiselna prav zaradi lastnosti, zaradi katerih je bil ustvarjen.
Sprememba zato ni toliko »nov zemljevid namesto starega«, ampak predvsem poziv k temu, da pri prikazovanju sveta uporabimo projekcijo, ki ustreza namenu. In če želimo primerjati dejanske velikosti celin, bo Afrika na zemljevidu odslej videti precej bolj podobna Afriki, kot jo poznamo na globusu.
