Jesen prinaša nižje temperature, krajše dneve in začetek sezone okužb dihal. Marsikdo v tem obdobju opazi, da ga začne praskati v grlu, nato pa se pojavi suh, dražeč kašelj, ki ga ne spremlja izkašljevanje sluzi.
Kašelj je sicer pomemben obrambni mehanizem telesa, s katerim dihala odstranjujejo dražeče snovi in izločke. Kadar pa je suh in vztrajen, lahko moti spanje, otežuje govorjenje in povzroča dodatno draženje žrela.
Pri blažjih težavah lahko olajšanje prinesejo zadosten vnos tekočine, topli napitki in nekateri rastlinski pripravki, ki se v tradicionalnem zdravilstvu uporabljajo že stoletja.
Zakaj jeseni pogosteje kašljamo?
Eden najpogostejših vzrokov akutnega kašlja so virusne okužbe dihal, kot je prehlad. Jeseni se okužbe pogosteje širijo tudi zato, ker več časa preživimo v zaprtih prostorih.
Dodatno lahko na občutljivo sluznico vpliva suh zrak v ogrevanih prostorih. Ta lahko okrepi občutek suhosti in draženja, zlasti pri ljudeh, ki so že preboleli okužbo ali imajo občutljive dihalne poti.
Pomembno je razlikovati med suhim in produktivnim kašljem. Pri prvem praviloma ne izkašljujemo sluzi, pri drugem pa telo z izkašljevanjem odstranjuje izločke iz dihal.
Izbira pripravka je zato odvisna tudi od vrste kašlja.
Beli slez: tradicionalna pomoč pri suhem kašlju
Beli slez (Althaea officinalis) je ena najbolj znanih rastlin za lajšanje draženja v ustih in žrelu.
Njegova korenina vsebuje rastlinske sluzi, ki ob stiku z vodo tvorijo zaščitno plast. Ta lahko začasno pomiri razdraženo sluznico in zmanjša občutek praskanja, ki sproža kašelj.
Evropska agencija za zdravila priznava tradicionalno uporabo pripravkov iz korenine belega sleza za lajšanje draženja ustne votline in žrela ter spremljajočega suhega kašlja.
Pomembno pa je poudariti, da ta uporaba temelji predvsem na dolgoletnih izkušnjah, ne na obsežnih kliničnih raziskavah.
Beli slez je na voljo v obliki čajev, sirupov in drugih pripravkov. Pri pripravi napitkov je treba upoštevati navodila proizvajalca, saj se posamezni izdelki razlikujejo po sestavi in načinu uporabe.
Ozkolistni trpotec: za razdraženo žrelo
Tudi ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) ima dolgo zgodovino uporabe pri težavah z dihali.
Njegovi listi vsebujejo rastlinske sluzi in druge spojine, zaradi katerih se pripravki iz trpotca tradicionalno uporabljajo za pomirjanje razdražene sluznice.
Pogosto ga najdemo v čajnih mešanicah in sirupih proti kašlju.
Čeprav je trpotec priljubljena sestavina domače lekarne, ne odpravlja vzroka kašlja in ne more nadomestiti zdravljenja okužbe ali drugih bolezni dihal.
Pri uporabi je pomembno preveriti starostne omejitve in priporočila za posamezen pripravek.
Materina dušica: predvsem pri kašlju z izkašljevanjem
Materina dušica oziroma timijan je priljubljena rastlina v ljudskem zdravilstvu, vendar je pri njeni uporabi pomembna razlika med vrstami rastlin in njihovimi pripravki.
Evropska agencija za zdravila obravnava predvsem pripravke iz vrtnega timijana (Thymus vulgaris) in sorodne vrste Thymus zygis.
Ti se tradicionalno uporabljajo pri produktivnem kašlju, povezanem s prehladom, saj lahko pomagajo pri izkašljevanju.
To pomeni, da timijan ni nujno prva izbira pri povsem suhem, dražečem kašlju.
Posebna previdnost je potrebna pri eteričnih oljih. Koncentrirana olja niso enakovredna običajnemu zeliščnemu čaju in so lahko ob nepravilni uporabi nevarna, zlasti za majhne otroke.
Kaj pa med?
Med je eno najbolj razširjenih domačih sredstev za pomirjanje kašlja.
Žlička medu ali topel napitek z dodatkom medu lahko pri nekaterih ljudeh ublaži draženje in zmanjša pogostost kašlja, predvsem ponoči.
Pri tem velja pomembno opozorilo: medu nikoli ne smemo dajati otrokom, mlajšim od enega leta, zaradi nevarnosti dojenčkovega botulizma.
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je treba upoštevati tudi njegovo vsebnost sladkorja.
Kaj še pomaga, ko nas draži grlo?
Poleg rastlinskih pripravkov lahko pri blažjem suhem kašlju pomagajo preprosti ukrepi.
Pomembno je, da čez dan zaužijemo dovolj tekočine. Topli napitki lahko začasno pomirijo razdraženo žrelo, prav tako je koristno redno prezračevanje prostorov.
Če je zrak v stanovanju zelo suh, lahko pomaga vzdrževanje primerne vlažnosti. Pri tem se je treba izogibati pretiranemu vlaženju, saj lahko vlaga spodbuja nastanek plesni.
Dihala dodatno dražijo cigaretni dim, močne dišave in drugi onesnaževalci zraka, zato se jim je ob kašlju priporočljivo izogibati.
Kdaj domača pomoč ni več dovolj?
Čeprav je kašelj pogosto posledica nenevarne virusne okužbe, ga ne smemo vedno pripisati zgolj prehladu ali spremembi vremena.
Zdravniški pregled je potreben, če se kašelj stopnjuje, ga spremljajo visoka ali vztrajna vročina, izrazita oslabelost ali drugi zaskrbljujoči simptomi. Če traja več kot tri tedne, je prav tako smiselno poiskati zdravniški nasvet.
Ob oteženem dihanju, močni bolečini v prsih ali izkašljevanju krvi je potrebna takojšnja zdravstvena obravnava.
Pri otrocih, nosečnicah, kroničnih bolnikih in ljudeh, ki redno jemljejo zdravila, je pred uporabo zeliščnih pripravkov priporočljiv posvet s farmacevtom ali zdravnikom.
Zdravilne rastline so lahko koristna dopolnitev pri lajšanju blažjih težav, vendar naravno ne pomeni nujno tudi povsem varno. Pomembno je, da jih uporabljamo premišljeno in da pri dolgotrajnem ali neobičajnem kašlju poiščemo vzrok težav.
