Večina ljudi ve, da pomanjkanje spanja škoduje zdravju. Precej manj pozornosti pa namenjamo vprašanju, kdaj pravzaprav hodimo spat. Med tednom se morda odpravimo v posteljo ob desetih, ob koncu tedna pa ostanemo pokonci še dolgo po polnoči.
Takšna nihanja se zdijo povsem nedolžna, vendar lahko vplivajo na naš notranji biološki ritem.
Ni pomembno samo, koliko spimo
Finski raziskovalci so spremljali spalne navade več kot 3.000 odraslih oseb srednjih let. S pomočjo naprav za spremljanje spanja so analizirali različne značilnosti njihovega nočnega počitka in jih povezali s poznejšimi zdravstvenimi izidi.
Posebej so jih zanimali čas odhoda v posteljo, čas prebujanja in sredina obdobja spanja.
Ugotovitve kažejo, da je lahko izrazito spreminjanje ure odhoda v posteljo povezano z večjo verjetnostjo resnih srčno-žilnih dogodkov, med katere sodita tudi srčni infarkt in možganska kap.
Povezava je bila posebej izrazita pri ljudeh, ki so v povprečju spali manj kot osem ur na noč.
Raziskava je opazovalne narave, zato iz nje ni mogoče sklepati, da neredno spanje samo po sebi povzroča srčno-žilne bolezni. Kljub temu ugotovitve opozarjajo na pomen rednega spalnega ritma.
Zakaj naše srce potrebuje ustaljen ritem?
Človeško telo deluje po približno 24-urnem notranjem ritmu, ki med drugim uravnava izločanje hormonov, telesno temperaturo, krvni tlak in presnovo.
Ko vsak večer zaspimo ob približno istem času, telesu pomagamo vzdrževati predvidljiv ritem počitka in dejavnosti.
Če čas spanja pogosto spreminjamo, lahko pride do motenj v delovanju tega sistema. Raziskovalci domnevajo, da bi lahko takšne motnje vplivale tudi na uravnavanje krvnega tlaka, stresnih hormonov in vnetnih procesov v telesu.
Prav ti dejavniki so pomembni za dolgoročno zdravje srca in ožilja.
Dve navadi, na kateri je vredno biti pozoren
Poleg nerednega spalnega urnika strokovnjaki opozarjajo še na dve pogosti večerni navadi.
1. Uporaba telefona in drugih zaslonov tik pred spanjem
Svetloba, predvsem tista z večjim deležem modrega spektra, lahko vpliva na izločanje melatonina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju spanja.
Večerno pregledovanje družbenih omrežij, gledanje videoposnetkov ali delo za računalnikom lahko zato pri nekaterih ljudeh oteži uspavanje in skrajša nočni počitek.
2. Pozni in obilni večerni obroki
Tudi čas prehranjevanja je povezan z našim biološkim ritmom. Nekatere raziskave nakazujejo povezavo med zelo poznimi obroki in večjim tveganjem za določene srčno-žilne bolezni.
To še ne pomeni, da bo večerja po deveti uri povzročila zdravstvene težave. Pomembni so celoten način prehranjevanja, kakovost hrane, življenjski slog in posameznikovo zdravstveno stanje.
Koliko spanja pravzaprav potrebujemo?
Za večino odraslih je priporočljivih približno sedem do devet ur spanja na noč, vendar se potrebe med posamezniki razlikujejo.
Pomembno je, da spimo dovolj dolgo, da je spanec kakovosten in da poskušamo ohranjati čim bolj reden urnik.
Za boljši nočni počitek lahko veliko naredimo že z majhnimi spremembami: približno enako uro odhajamo spat, pred spanjem zmanjšamo uporabo zaslonov, poskrbimo za mirno in temno spalnico ter se izogibamo obilnim obrokom tik pred počitkom.
Zdrav spanec je del skrbi za srce
Pomen spanja priznava tudi Ameriško združenje za srce (American Heart Association), ki ga je vključilo med osem ključnih dejavnikov za ohranjanje zdravja srca in ožilja.
Ob uravnoteženi prehrani, redni telesni dejavnosti, zdravem krvnem tlaku in drugih preventivnih ukrepih je zato smiselno pozornost nameniti tudi temu, kako spimo.
Sporočilo raziskav je preprosto: za zdravje srca ni pomembno le, koliko ur prespimo, temveč tudi, kako reden je naš spalni ritem.
