Ali bi si pozimi še lahko ovili šal okoli obraza? Kaj bi nova pravila pomenila za nošenje verskih pokrival? In ali bi lahko prepoved zakrivanja obraza vplivala tudi na udeležence protestov?
To so nekatera vprašanja, ki jih odpira predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, o katerem je v ponedeljkovi oddaji 24UR ZVEČER na POP TV spregovoril minister za notranje zadeve Franci Matoz.
Predlog določa, da bi moral imeti posameznik, ki se zadržuje ali giblje na javnem kraju, obraz razkrit toliko, da bi bilo mogoče prepoznati njegove obrazne poteze.
Po navedbah ministrstva je namen sprememb policiji in drugim pristojnim organom olajšati prepoznavanje oseb ter preverjanje njihove identitete.
Predlog zakona še ni sprejet, zato napovedane globe in nova pravila trenutno še ne veljajo.
Za zakrivanje obraza do 600 evrov globe
Matoz je v oddaji pojasnil, da so v zadnji različici predloga zvišali predvidene globe.
Prvotno je bila za zakrivanje obraza na javnem kraju, zaradi katerega obrazne poteze posameznika niso prepoznavne, predvidena globa od 100 do 200 evrov. Po ministrovih besedah bi po spremenjenem predlogu znašala od 200 do 600 evrov.
Precej višja globa, od 1.500 do 5.000 evrov, bi bila predvidena za posameznika, ki bi imel obraz zakrit med nasilnim ravnanjem, na primer pri ogrožanju varnosti ljudi ali napadu na premoženje.
To pomeni, da najvišja predvidena globa 5.000 evrov ne velja za običajno zakrivanje obraza, temveč za primere, povezane z nasilnim ravnanjem.
Kaj bi prepoved pomenila za šale, kape in podkape?
Eno od vprašanj, ki se pojavlja ob predlagani ureditvi, je, ali bi lahko bil kaznovan tudi posameznik, ki si v hladnem vremenu obraz zaščiti s šalom, kapo ali podkapo.
Matoz je v oddaji 24UR ZVEČER zavrnil tako široko razlago predloga. Pojasnil je, da želi zakonodajalec določiti splošno pravilo o prepoznavnosti oseb na javnih krajih.
Iz njegovega odgovora sicer izhaja, da namen predloga ni kaznovanje običajnega zimskega oblačenja, vendar ni podrobneje pojasnil, kje bi bila v praksi meja med dopustnim zakrivanjem obraza in prekrškom.
Prav to bo eno od vprašanj, ki jih bo treba jasno opredeliti pred morebitno uveljavitvijo zakona.
Bi bile burke na javnih mestih prepovedane?
Predlagana ureditev bi zajela tudi verska pokrivala, ki zakrivajo obraz.
Matoz je na vprašanje novinarjev POP TV potrdil, da bi bila burka na javnem kraju prepovedana, če zaradi nje ne bi bilo mogoče prepoznati obraznih potez posameznice.
Po njegovih pojasnilih bi enako pravilo veljalo tudi za druga pokrivala in maske, ki onemogočajo prepoznavanje osebe.
Predlog se torej ne nanaša na določeno vrsto oblačila, temveč na to, ali je obraz posameznika dovolj razkrit za prepoznavo.
To pomeni tudi pomembno razliko med burko oziroma nikabom, ki zakrivata obraz, in hidžabom, ki praviloma pokriva lase, ne pa obraza.
Islamska skupnost opozarja na dvojna merila
Predlog je sprožil pomisleke Islamske skupnosti v Sloveniji.
Kot so poročali na 24ur.com, v skupnosti opozarjajo, da bi lahko bila pobuda usmerjena tudi v omejevanje vidne prisotnosti islama in muslimank v javnem prostoru.
Posebej problematično se jim zdi, da predlog dopušča nekatere izjeme, medtem ko verskih razlogov za zakrivanje obraza ne navaja posebej.
Po prvotnem besedilu predloga, o katerem je poročala Slovenska tiskovna agencija, bi bile izjeme predvidene zaradi zdravstvenih in poklicnih razlogov, športnih dejavnosti ter umetniških, kulturnih in tradicionalnih prireditev.
Matoz očitke Islamske skupnosti zavrača. Poudarja, da je cilj predlaganega ukrepa zagotavljanje javnega reda in varnosti ter omogočanje prepoznavanja oseb, ne pa omejevanje posamezne verske skupnosti.
V ozadju predloga tudi nasilni protesti
Minister je v oddaji povedal, da so pri pripravi predloga upoštevali tudi nasilne proteste v nekaterih evropskih mestih.
Opozoril je na primere, ko posamezniki med nasilnimi izgredi zakrijejo obraz, zaradi česar jih policija težje identificira.
Po njegovih besedah bi nova ureditev policistom olajšala ugotavljanje identitete storilcev, tudi na podlagi posnetkov nadzornih kamer.
Predlog pa odpira tudi vprašanje, ali bi lahko nova pravila vplivala na udeležbo na javnih shodih.
Aktivist Jaša Jenull je za POP TV povedal, da sam nima težav z javnim izražanjem stališč z razkritim obrazom, vendar predlog razume kot poskus zastraševanja ljudi, ki se udeležujejo protestov.
Matoz takšno razlago zavrača in poudarja, da zbiranje ter izražanje stališč ostajata dovoljena, če potekata v zakonskih okvirih.
Katere izjeme bi zakon dopuščal?
Po prvotnem besedilu predloga prepoved ne bi veljala v primerih, ko je zakrivanje obraza potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športne dejavnosti oziroma umetniške, kulturne ali tradicionalne prireditve.
Verski razlogi med navedenimi izjemami niso posebej omenjeni.
Ker je Matoz v ponedeljkovi oddaji predstavil spremenjeno različico predloga z višjimi globami, bo treba preveriti tudi, ali bodo izjeme v končnem besedilu ostale enake.
Prepoved zakrivanja obraza še ni sprejeta
Predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru je še v zakonodajnem postopku. Napovedane globe zato še ne veljajo.
Kot je konec oktobra poročala STA, je bil v državnem zboru vložen tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih.
Nadaljnja obravnava bo pokazala, kakšna bo končna vsebina zakona, katere izjeme bo dopuščal in kako bi se nova pravila izvajala v praksi.
