Občina Ankaran je sporočila, da je na Ustavno sodišče RS vložila novo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
Povod je projektna naloga Luke Koper iz aprila 2023, ki predvideva ureditev novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola, v osrednjem delu Koprskega zaliva.
Dva tankerja, dolga do 300 metrov
Po navedbah Občine Ankaran projektna dokumentacija predvideva možnost sočasnega priveza in pretovora na dveh tankerjih dolžine do 300 metrov in nosilnosti do 90.000 ton.
Priveza bi bila namenjena pretovoru naftnih derivatov, kemikalij in utekočinjenega naftnega plina (UNP).
Občina opozarja, da veljavni državni prostorski načrt iz leta 2011 sicer predvideva dva tankerska priveza zahodno od drugega pomola, vendar po njeni oceni ne določa dovolj natančno njunih dimenzij, zmogljivosti in drugih omejitev.
Prav v tem vidi eno ključnih težav. Po njenem mnenju lahko tako splošno zapisane določbe omogočajo bistveno obsežnejše posege, kot jih je javnost lahko pričakovala ob sprejemanju prostorskega načrta.
Je javnost vedela, kaj se načrtuje v Koprskem zalivu?
Občina Ankaran v ustavni zahtevi posebej izpostavlja vprašanje sodelovanja javnosti pri sprejemanju prostorskega načrta leta 2011.
Kot poudarja, javnosti takrat niso bile predstavljene dejanske razsežnosti načrtovanih posegov, predvsem možnost sočasnega priveza dveh tako velikih tankerjev in pretovora naftnih derivatov, kemikalij ter utekočinjenega naftnega plina.
Zato meni, da je vprašljiva tudi skladnost postopka sprejemanja prostorskega načrta z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in zahtevami Aarhuške konvencije, ki ureja dostop do okoljskih informacij in sodelovanje javnosti pri okoljskem odločanju.
Ustavnemu sodišču predlaga, naj presodi, ali so določbe prostorskega načrta dovolj jasne in določne ter ali je bila javnosti zagotovljena ustrezna možnost sodelovanja.
Občina zahteva tudi dostop do razvojnih dokumentov Luke Koper
Nova ustavna zahteva je povezana tudi s prizadevanji Občine Ankaran za pridobitev razvojnih dokumentov Luke Koper.
Dostop do zahtevanih dokumentov sta občini zavrnila tako Luka Koper kot Ministrstvo za infrastrukturo, pri čemer sta se sklicevala na poslovno skrivnost.
Občina se je na odločitev ministrstva pritožila, Informacijski pooblaščenec pa je 15. oktobra 2026 njeni pritožbi ugodil, izpodbijani del odločitve odpravil in zadevo vrnil ministrstvu v ponovno odločanje.
Pri ponovni presoji bo moralo ministrstvo ustrezno obravnavati tudi vprašanje okoljskih informacij in prevladujočega javnega interesa za razkritje dokumentov.
Občina Ankaran se je kljub temu odločila, da na novo odločitev ne bo čakala, temveč bo zaradi resnosti načrtovanih posegov zahtevala tudi ustavno presojo.
To ni prva ustavna zahteva Občine Ankaran
Občina je že 20. marca letos vložila zahtevo za presojo istega državnega prostorskega načrta, takrat zaradi posegov na območju Ankaranske bonifike.
V ospredju so bili gradbeni posegi na Ankaranskem obrobnem kanalu, odstranitev zapornic, uničenje namakalnega sistema in posledice vdora slane vode na kmetijska zemljišča.
Nova zahteva se nanaša na načrtovane tankerske priveze, občina pa Ustavnemu sodišču predlaga, da obe zadevi obravnava skupaj.
Čeprav gre za različna posega, po njenem mnenju oba odpirata vprašanja zakonitosti prostorskega načrtovanja in vplivov razvoja pristanišča na okolje ter prebivalce.
Župan Strmčnik: Razsežnosti širitve se razkrivajo šele danes
Ankaranski župan Gregor Strmčnik ob vložitvi nove zahteve opozarja, da pri sprejemanju prostorskega načrta po njegovem mnenju niso bili ustrezno upoštevani strokovni pomisleki, nasprotovanje lokalnih skupnosti in zahteve glede sodelovanja javnosti.
Poudarja, da se dejanske razsežnosti načrtovanih širitev pristanišča razkrivajo šele s postopnim pridobivanjem izvedbenih dokumentov.
Občina Ankaran zato napoveduje nadaljnja prizadevanja za dostop do razvojne dokumentacije, pregledno načrtovanje pristaniških posegov in pravočasno vključevanje javnosti v odločitve, ki bi lahko dolgoročno vplivale na Koprski zaliv.
O ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb bo odločalo Ustavno sodišče. Vložitev zahteve sama po sebi še ne pomeni, da je sodišče ugotovilo nepravilnosti ali da so načrtovani posegi ustavljeni.
