Portugalska se sooča z vplivom dveh atlantskih nevihtnih sistemov, Brune in Charlesa. Medtem ko Bruna že več dni prinaša obilne padavine, se je državi približal še Charles, ki je dodatno zaostril vremenske razmere. Meteorologi so sprva opozarjali tudi na možnost medsebojnega vplivanja obeh sistemov, vendar se je Charles med približevanjem razdelil na dve območji nizkega zračnega tlaka, zaradi česar so se napovedi nekoliko spremenile.
Po poročanju ameriške tiskovne agencije Associated Press so pouk odpovedali v približno 8000 šolah po državi, kar je izjemno redek ukrep. Oblasti so prebivalcem svetovale, naj se izogibajo nepotrebnim potem in po možnosti ostanejo doma.
V Lizboni, ki običajno velja za živahno evropsko prestolnico, so bile ulice nenavadno prazne. Po mestu so vozili skoraj prazni avtobusi, številne trgovine so ostale zaprte, organizatorji velike mednarodne tehnološke konference pa so odpovedali sredine dogodke.
Poplavljene ulice in več sto odpovedanih letov
Neurje je že v jutranjih urah povzročilo številne nevšečnosti. Močno deževje je poplavilo posamezne ulice Lizbone, ponekod so se avtomobili znašli v vodi, reševalne službe pa so posredovale zaradi poplav, podrtih dreves in poškodovanih objektov.
Portugalska javna televizija RTP je poročala, da je civilna zaščita do sredine dneva zabeležila 538 dogodkov, povezanih z vremenskimi razmerami.
Velike težave so nastale tudi v letalskem prometu. Po podatkih RTP je bilo do 11. ure po lokalnem času odpovedanih že 360 letov po državi, največ na lizbonskem letališču. Motnje so prizadele tudi letališče v Faru na jugu Portugalske.
Vremenske razmere so vplivale tudi na cestni promet. Na dveh pomembnih mostovih čez reko Tajo v Lizboni, Vasco da Gama in 25. april, so oblasti zaradi močnega vetra začasno omejile hitrost.
Na Madeiri poplave, plazovi in veter s hitrostjo 130 kilometrov na uro
Neurje Charles je še pred prihodom na portugalsko celino zajelo atlantski otok Madeira, kjer so zabeležili obilne padavine in zelo močan veter.
Po poročanju portugalskih medijev so sunki vetra dosegali približno 130 kilometrov na uro, na posameznih območjih pa je v šestih urah padlo več kot 240 milimetrov dežja.
Takšne količine padavin so povzročile poplave in zemeljske plazove. Civilna zaščita je morala večkrat posredovati zaradi zalitih objektov, poškodovanih cest in podrtih dreves.
Kljub temu je bil vpliv neurja na Madeiri po ocenah pristojnih služb nekoliko manjši od prvotnih pričakovanj.
Nepričakovan preobrat: neurje se je razdelilo na dva dela
Posebno pozornost meteorologov je pritegnil nenavaden razvoj neurja Charles.
Portugalski inštitut za morje in ozračje (IPMA) je sporočil, da se je nevihtni sistem med približevanjem portugalski celini razdelil na dve območji nizkega zračnega tlaka.
Zaradi spremembe njegove poti in strukture so se napovedi nekoliko spremenile. Veter naj bi bil manj silovit, kot so sprva pričakovali, vendar je nevarnost obilnih padavin ostala velika.
Portugalsko sta namreč v kratkem časovnem razmiku dosegla dva atlantska vremenska sistema, Bruna in Charles. Sprva so meteorologi opozarjali na možnost njunega medsebojnega vplivanja, ki bi lahko dodatno zaostril vremenske razmere.
Ker se je Charles pomaknil nekoliko južneje in razdelil na dva dela, se je zmanjšala tudi možnost izrazitejšega medsebojnega vplivanja obeh sistemov.
Depois da tempestade Kristin levar tudo na frente sem avisar: agora o governo avisa para fugir do Charles enquanto limpa as sargetas. https://t.co/vZH9rpI1eZ
— AméricoPinto (@AmricoPinto3) November 11, 2026
Oblasti opozarjajo: nevarnosti še ni konec
Čeprav se je moč vetra ponekod zmanjšala, portugalska civilna zaščita ni odpravila izrednih opozoril.
Oblasti so poudarile, da nevarnost ostaja predvsem zaradi močnih padavin, poplav in razburkanega morja. Posebej izpostavljena so nižje ležeča območja, rečne doline in obalni predeli.
Meteorologi so opozarjali tudi na visoke valove ob atlantski obali, kjer lahko razburkano morje ogroža obalne ceste, sprehajališča in pristanišča.
Portugalska je tako kljub nekoliko ugodnejšemu razvoju neurja ohranila visoko stopnjo pripravljenosti reševalnih služb.
Za previdnost so se oblasti odločile tudi zaradi izkušenj z neurjem Kristin, ki je januarja letos povzročilo veliko škodo. Takrat so bile pristojne službe deležne kritik zaradi nezadostne pripravljenosti in odzivanja.
Tokrat so se zato odločile za obsežne preventivne ukrepe, še preden je neurje v celoti doseglo celino.
