Odpravila sem se na potep in raziskovanje Jernejevega kanala, saj je vedno zanimiv, navdihujoč in za fotografsko oko malo da ne pravljičen. Naletela sem na zanimivega gospoda, ki nam je z veseljem kanal predstavil tudi z druge perspektive. Boris Capuder namreč že več let v Jernejevem kanalu obnavlja stare lesene barke, ki na človeku pustijo pečat mogočnosti časa.
»Ljubezen do starih lesenih bark sega že v moje otroštvo, ko sem se predvsem rad ukvarjal z izdelovanjem različnih modelarskih modelčkov. Kasneje sem jadral in na zadnje kupil tudi svojo jadrnico. Nato sem z nekaj prijatelji kupil svojo prvo večjo leseno ladjo, ki smo jo nameravali preurediti za turistične namene, potrebnega znanja za obnovo pa takrat nismo imeli. Poznal sem gospoda Rada Bizjaka, ki je v Jernejevem kanalu delal pred mano. Tako sem šel do njega in mu začel pomagati, predvsem pa delati tudi na svoji barki. Iz tega je nato zrasla ta delavnica, v kateri prenavljamo stare barke. Tako sem tu že vse od leta 1984. Danes nas je tukaj več in skupaj tvorimo društvo Bracera, v katerem smo združeni vsi ljubitelji starih lesenih bark.«
Bracera, tudi Braziera iz beneških virov leta 1556, je tip enojamborne lesene ladje, ki se je razvijala od 17. stoletja pa vse do sredine 20. stoletja, ko so jo začele izpodrivati moderne motorne ladje na Jadranskem morju. Ladja je imela velik gospodarski pomen za prevoz predvsem raznega tovora in blaga. Izjemoma so jo, tudi na istrskih obalah, uporabljali za prevoz ljudi. Manjše in velikokrat temu prilagojene bracere so uporabljali tudi za ribolov. Koz zanimivost naj še dodamo, da za obnovo take ladje danes porabijo tudi do 2000 ur.
Poleg tega, da je Boris Capuder zelo aktiven na področju oživljanja starih lesenih bark in s tem tudi ohranjanja same kulturne dediščine in identitete istrskih ljudi, sodeluje z društvom za zaščito Seče in solin. Kot vemo je Seča krajinski park, v katerem so svoj prostor našle tudi nekatere zaščitene rastlinske in živalske vrste. Lesene barke pa tej krajini dodajo še prav poseben čar, kar ni zanemarljivo pa je to, da so okolju prijazne, saj so v celoti narejene iz lesa. Tako je delavnica, kjer obnavljajo stare lesene »barkače«, pridobila status arheološke in tehnične dediščine.
»Prav tu se v morju nahajajo stari rimski pomoli, ki smo jih našli predvsem po naključju, ko smo začeli ta del kanala poglabljati in je voda začela odnašati blato s katerim so bili ti pomoli zasuti. Tako smo to arheološko najdbo samo še počistili in uredili. Rimski pomoli so tako dobro ohranjeni, da niti en kamen, ki jih sestavlja, ni premaknjen. Kljub temu pa se je zgodilo, da so mi nekateri lobiji, ki so tu želeli narediti marino, očitali, da sem te pomole sam naredil, vendar so na koncu na zavodu za varstvo kulturne dediščine strokovnjaki potrdili, da nikakor ni nobene dileme, da ti pomoli izvirajo iz obdobja pred 2000 leti.«
Tako je delavnica, ki stoji tik ob najdenih rimskih pomolih, zamišljena tudi kot muzej na odprtem, ki predstavlja arheološko in tehnično dediščino, kar med drugim pomeni tudi to, da barke poskušajo prenoviti na podoben način kot so to počeli včasih. Tako gredo v gozd, izberejo drevesa, ki so za posek (pretežno gre za hrastova ali borova drevesa), na žagi mora nato biti les pravilno žagan in ko pride v delavnico, se delo prenove začne.
Sicer pa Jernejev kanal že dolgo buri duhove, saj se je pred časom ustanovila celo civilna iniciativa v kateri so domačini zahtevali ureditev Jernejevega kanala in odstranitev razbitin, ki so kazile podobo okolice. Dva lastnika sta se na poziv direkcije za vode odzvala sama in plovili odstranila, preostalih štirinajst opuščenih plovil neznanega lastnika pa je iz kanala odstranila obvezna državna gospodarska javna služba na področju urejanja voda na območju izvajanja del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda na celotnem območju Republike Slovenije – VGP Drava Ptuj.
Po odstranitvi opuščenih plovil je koncesionar pričel še z odstranjevanjem opuščenih, dotrajanih pomolov, predvsem tistih, na katerih so bila privezana odstranjena plovila. Tako so odstranili tudi 8 dotrajanih in odsluženih priveznih mest ter 15 pilotov, v količini cca 10 m3 iz čiste, neobdelane lesovine (akacija, smrekovina).Po odstranitvi opuščenih plovil je koncesionar pričel še z odstranjevanjem opuščenih, dotrajanih pomolov, predvsem tistih, na katerih so bila privezana odstranjena plovila. Tako so odstranili tudi 8 dotrajanih in odsluženih priveznih mest ter 15 pilotov, v količini cca 10 m3 iz čiste, neobdelane lesovine (akacija, smrekovina).
»Jernejev kanal bi lahko bil že dolgo nazaj popolnoma urejen, pa vendar je tu namesto rešitev na prvem mestu politična volja, torej različne špekulacije oseb, ki imajo na razpolago določen kapital in poskušajo investirati, predvsem pa je tu tudi interes tistih, ki bi dela na koncu izvajali. Tako je interes v tem, da bi bila gradnja, vse od povišanja in širitve ceste, do poglabljanja kanala čim dražja in bi od tega lahko imel marsikdo korist,« je bil jasen Capuder in ob tem izpostavil: »Že petnajst let obstajajo načrti, ki predvidevajo izgradnjo mostovža, ki naj bi potekal čez celotno laguno in na katerega bi bili vezani privezi. Izdelani načrti poleg tega predvidevajo prej omenjeno širitev in povišanje ceste, kar pa nikakor ne pije vode, saj za širitev tu enostavno ni prostora. Žalostno je, da bi nekateri želeli iz samo enega kvadratnega metra, potegniti dvakratne, če ne celo trikratne koristi. Predviden je tudi izkop, ki pa glede na to, da je celoten Jernejev kanal sestavljen iz blata oziroma mulja ni realen, saj bi se ob izkopu na eni strani, na drugi strani začelo vse posedati. Rešitev bi bila kvečjemu v tem, da bi privezi tu seveda lahko bili, ampak ob zavedanju lastnikov ladij, kakšno je stanje. Predvsem tistih z večjim ugrezom, ki bi za izplutje morali počakati na plimo.«
Poleg tega se že dolgo govori, da obstaja interes po izgradnji marine na eni strani, na drugi pa izgradnja kanalizacijskega omrežja, s čimer bi lahko urbanizirali parcele krajinskega parka, ki bi jih nato pozidali, kar je izpostavil tudi Boris Capuder, ki nam je zaupal, da imata tu interes tako država kot tudi občina, na katero smo se obrnili z vprašanjem o tem, kakšno vizijo oz. katere dejavnosti se izvajajo v povezavi z Jernejevim kanalom.
Zapisali so, da je trenutno obstoječi OPPN splošen in brez opravljene konkretne analize. Le-to pa je v povezavi z Jernejevim kanalom in okolico nujno potrebno izvesti, saj je to območje, ki spada pod Naturo 2000. Kljub temu je občina že pred časom predvidela poglobitev in odstranitev odvečnega sedimentnega materiala iz dna kanala ter njegovo začasno skladiščenje na zapuščenih solinarskih poljih, ki niso v uporabi. »Upravitelj polj Ministrstvo za kulturo ni izdalo soglasja za odlaganje materiala. Brez tega Ministrstvo za okolje in prostor ne more izdati soglasja za uporabo opuščenih solinarskih polj za začasno skladiščenje mulja,« so izpostavili na piranski občini, kljub temu pa so včeraj uspeli priti do dogovora z Ministrstvom za okolje, kjer so se zavezali, da bodo v roku šestih mesecev priravili rešitev za kanal.
Občina Piran se je včeraj zavezala, da bo v roku šestih mesecev podala rešitev za Jernejev Kanal
Ne glede na vse pa je včeraj z Ministrstva za okolje prišlo sporočilo, da naj bi po pogovori občina Piran v šestih mesecih pripravila rešitev za ureditev območja Jernejevega kanala, vključno z zagotovitvijo finančne konstrukcije. Kot je poudarl minister Simon Zajc, ki se je zavzel za ureditev tega območja v tem mandatu, bo v nasprotnem primeru zadevo prevzelo ministrstvo.
Kot je v izjavi po srečanju s predstavniki občine, ki se ga je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, povedal Zajc, sta glede ureditve Jernejevega kanala na mizi dva scenarija, in sicer, da območje uredi občina, v nasprotnem primeru pa država oz. ministrstvo. Dogovor torej pravi, da morajo na občini v šestih mesecih pripraviti rešitev, ki bo vsebovala tudi finančno konstrukcijo projekta, v tem času pa bodo morali med drugim zaprositi za vodno dovoljenje. Pod temi pogoji bo območje urejala občina in za ta projekt tudi zagotovila sredstva, “v nasprotnem primeru bo za Jernejev kanal poskrbelo naše ministrstvo”, kar po Zajčevih besedah pomeni tudi odstranitev popolnoma vseh plovil iz kanala.
Če se bo občina odločila za rešitev, po kateri bodo nekatera plovila ostala v Jernejevem kanalu, bo dno kanala po vsej verjetnosti potrebno poglobiti, kar pa po besedah Capudra ne pije vode, pa vendar o temu občina resno razmišlja, medtem ko v primeru, da bo kanal urejalo okoljsko ministrstvo, poglabljanje po ocenah ministra Zajca najverjetneje sploh ne bo potrebno. Vsekakor bo vse kar se bo v kanalu izvajalo moralo zadoščati vsem zahtevam, predvsem naravovarstenim predpisom.
Druga tema včerajšnjih pogovorov je bila tudi načrtovana obnova in izgradnja ribiškega pomola in pristanišča. Za investicijo, ki je ocenjena na 2,4 milijona evrov, so po besedah ministrice Pivčeve na voljo sredstva iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, pri čemer bi manjši del zneska prispevali tudi občina in država. Razpis bo po vsej verjetnosti objavljen še v tem mesecu. Kot so prepričani vsi akterji vpleteni v dogovore bo mogoče priti do vseh potrebnih soglasij za projekt, kar pomeni da bi z investicijo lahko začeli že letošnjo jesen.Poleg tega so na včerajšnjem srečanu našli tudi rešitev za mulj, ki smo ga že omenjali v zgornjih vrsticah. Mulj naj bi namreč začasno odložili na opuščenem solinskem polju v Sečoveljskih solinah, tako kot je to predvidela občina Piran ter ga nato uporabili za obnovo visokomorskih nasipov ob reki Dragonji. O tej rešitvi se bodo v prihodnjem tednu sestali še s koncesionarjem, podjetjem Soline. Kot so že poudarili, gre le za začasno odlaganje mulja, zato težav s koncesionarjem ne pričakujejo.
In medtem ko si ministrstvo in občina podajata žogico o ureditvi Jernejevega kanala, ljudje želijo le, da bi bilo tu okolje urejeno in obiskovalcem prijazno. Tako za sprehajanje, kolesarjenje kot tudi za oko. Nihče pa se ne spomni, da je občina Piran leta 1985 dala izdelati načrt za Sečo, v katerem je bil Jernejev kanal mišljen kot park oz. arboretum in kot nam je zaupal gospod Capuder, je bila na podlagi tega načrta izvedena tudi konkretna analiza območja, vendar ti načrti nikoli niso bili realizirani. Morda pa prav tu tiči rešitev, saj nam je tudi krajan, ki pozna problematiko, Taci Altin, zaupal, da danes ljudje, ki so na oblasti, nimajo več nobenega spoštovanja do Jernejevega kanala, ki je ne nazadnje velik del zapuščine kulturne dediščine.
»Kanal je bil nekoč namenjen vzdrževanju nasipa solin in za prevoz kmetijskih izdelkov iz bližnjih in tistih bolj oddaljenih zalednih krajev. Danes je kanal, zaradi negospodarnega in neodgovornega upravljanja, postal smetišče shiranih čolnov, ki so se tu nabirali vse od osemdesetih let dalje. Pred tem je bila tu peščica lesenih avtohtonih bark, ki so bile v lasti domačih ribičev, ki so plovila uporabljali predvsem za to, da so lahko preživljali svoje družine,” nam je zaupal Taci Altin.
