Nadzorujemo meje na morju, z vsemi razpoložljivimi sredstvi želimo nadzirati tudi tiste na kopnem, je danes v Trstu ob podpisu pogodbe z Madžari o vlaganjih v tržaško pristanišče, dejal italijanski notranji minister Matteo Salvini.
“Odprava schengna in zavarovanje meje sta zadnji možnosti,” je v Trstu dejal Salvini in dodal, da zaupa v nadzor, ki ga izvajajo slovenska, hrvaška in bosanska policija na balkanski poti, a ker so meje svete in nedotakljive, razmišljajo tudi o različnih možnostih, če nadzor ne bi bil dovolj. “Skupne patrulje Italije, Slovenije in Hrvaške so nekaj, kar vzpostavljamo, in videli bomo, kakšni bodo rezultati,” so bile še njegove besede.
Salvini naj bi se pogovarjal tudi s slovenskim in hrvaškim kolegom Boštjanom Poklukarjem in Davorjem Božinovićem. “Želimo, da pristanišča, letališča in meje ostanejo odprti za izmenjavo tistega, kar nas bogati, nikakor pa ne smejo ostati odprte za težave, ki jih predtavljajo migranti” je dejal in ob tem napovedal, da bodo v Trst napotili dodatnih 40 pripadnikov italijanskih varnostnih sil iz vrst državne in mejne policije.
Skupne italijansko-slovenske patrulje na meji so začele delovati v ponedeljek in v nekaj tednih bo po Salvinijevih besedah jasno, ali takšen nadzor zadostuje. V Furlaniji-Julijski krajini je letos, kot je povedal italijanski notranji minister, okoli tisoč prosilcev za azil manj kot lani, trenutno jih je okoli 3800.
Z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom pa je Salvini včeraj na sedežu dežele FJK prisostvoval podpisu dogovora o madžarskih investicijah v tržaško pristanišče. Nato je na prefekturi Salvini spremljal še podpis protokolov o zakonitosti naložb in o prisilnem vračanju migrantov. Salvini pa se v Trstu ni srečal s predstavniki slovenske manjšine, ki so zaprosili za srečanje z njim.
V mestu in okolici so ob obisku ministra potekali protesti. Protestirali so tudi na območju mejnega prehoda Škofije. Na mirnem protestu proti napovedim italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o vzpostavitvi strožjega nadzora na meji s Slovenijo se je zbralo nekaj več kot 100 ljudi. Sporočilo shoda, na katerem so simbolno prerezali bodečo žico, je bilo “brez zidov”.
Shod, na katerem je bilo videti transparente, kot “no ai muri” (ne zidovom) in “c’ e’ solo una razza, quella umana” (obstaja samo ena rasa, človeška), so skupaj organizirale različne sindikalne centrale iz Furlanije – Julijske krajine in Slovenije. Kot je poudaril Roberto Treu iz Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija – Julijska krajina/Slovenija, so se na današnjem shodu zbrali tisti, ki se ne želijo vrniti v preteklost in ob tem opozoril, da je prost pretok ljudi ena štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji Evropska unija.
S shodom, na katerem so se po njegovih navedbah poleg sindikalnih predstavnikov zbrali tudi deželni svetniki, župani in predstavniki različnih političnih sil, so želeli apelirati tudi na predsednika dežele FJK Massimiliana Fedrigo in na ministra Salvinija, naj ponovno premislita, kaj bi pomenila vrnitev zidov in delitev na tem območju. Morebitna zaostritev mejnega nadzora bi lahko močno vplivala na dnevne delovne migrante z obeh strani meje so poudarili protestniki na Škofijah.
