Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so 16. 10. 2019 izvedli zaključno akcijo v dlje časa trajajoči kriminalistični preiskavi, ki jo je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Kopru in v okviru katere se je z mednarodnim sodelovanjem in z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov preiskovalo člane dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki se je že dlje časa ukvarjala s tihotapljenjem ilegalnih prebežnikov z območja Bosne in Hercegovine in Srbije preko Hrvaške in Slovenije v Italijo.
V sodelovanju s policijami BIH, Hrvaške in Italije ter Europola je bila prekinjena ilegalna dejavnost kriminalne združbe, katere člani so delovali
na območju navedenih držav in tudi na območju PU Koper. Ugotovljeno je bilo, da kriminalno združbo v Sloveniji, z različnimi
vlogami v združbi, sestavljajo: 28-letni državljan Slovenije z območja UE Piran (organizator tihotapljenj in izvajalec predhodnic vozilom, s katerimi se je izvajalo tihotapljenje), 28-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (vodič ilegalnih prebežnikov preko državne meje), 37-letni državljan Slovenije z območja Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov), 22-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (predhodnica vozilom, s katerimi se je izvajalo tihotapljenje), 21-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov), 36-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov), 37-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov), 27-letni državljan Hrvaške, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (prevoznik ilegalnih prebežnikov), 43-letni državljan Slovenije z območja Kopra (prevoznik ilegalnih prebežnikov), 24-letni državljan Slovenije z območja Domžal (prevoznik ilegalnih prebežnikov).
V zaključni fazi preiskave, 16. 10. 2019, sta bili izvedeni dve hišni preiskavi na območju Portoroža, prijeti pa so bili 3 osumljenci, med njimi tudi organizator tihotapljenja ilegalnih prebežnikov, 28-letni državljan Slovenije z območja Portoroža, ki je bil glede na ugotovitve preiskave več let aktiven pri izvrševanju teh dejanj. Na hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli pištolo, manjšo količino kokaina in konoplje ter 474 g smole konoplje, večje število elektronskih naprav ter nekaj gotovine in ostalih predmetov, pomembnih za kazenski postopek. Že predhodno pa je bila 28-letnemu državljanu Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža in opravljal nalogo vodiča ilegalnih prebežnikov preko meje med Hrvaško in Slovenijo, zasežena pištola, pripravljena za strel (naboj v cevi), ki jo je imel pri sebi v enem izmed postopkov s kriminalisti ter tudi manjša količina kokaina, pakirana za nadaljnjo preprodajo.
Člani kriminalne združbe so v času, ko se je nad njimi izvajala kriminalistična preiskava, izvršili 24 kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, 2 kaznivi dejanji Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in 1 kaznivo dejanje Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstreliva.
Za izvrševanje kaznivih dejanj tihotapljenja ilegalnih prebežnikov so člani združbe uporabljali najeta vozila pri različnih podjetjih na Obali in notranjosti Slovenije, vedno pa je vozilo, s katerim so tihotapili ilegalne prebežnike, spremljala predhodnica. Za prevoze ilegalnih prebežnikov so uporabljali tako kombinirana vozila (tovorna in potniška), kot tudi osebna vozila. V primeru policijskih kontrol in ustavljanj so prevozniki z ilegalci v vozilih, po naročilu organizatorja, bežali pred policijskimi patruljami, zaradi česar so policisti za preprečitev bega uporabili tudi stinger – sredstvo za prisilno ustavljanje vozil.
Kraji nezakonitih prestopov državne meje so bili povečini na območju doline Dragonja, Jelšan in Babnega polja. Združba je v obdobju preiskave pretihotapila oz. skušala pretihotapiti preko ozemlja Slovenije na ozemlje Italije najmanj 150 ilegalnih prebežnikov – drž. Sirije, Iraka, Irana,
Eritreje in Afganistana.
Ocenjuje se, da je kriminalna združba pridobila približno 450.000 € protipravne premoženjske koristi, pri čemer so si člani združbe zaslužek delili glede na vlogo v kriminalni združbi. Cena tihotapljenja posameznega ilegalnega prebežnika je namreč znašala od 1500 pa vse do 3000 € po osebi. Že med preiskavo je bil zoper 4 člane združbe odrejen pripor, saj so bili prijeti med prevozi ilegalnih prebežnikov, in sicer 21-letnemu državljanu Srbije, 36-letnemu državljanu Srbije, 37-letnemu državljanu Srbije in 27 letnemu državljanu Hrvaške, vsi so neprijavljeni bivali na območju Portoroža.
17. 10. 2019 so bili privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru še 28-letni drž. Slovenije z območja Portoroža
(organizator), 28-letni državljan Srbije, ki je neprijavljen bival na območju Portoroža (vodič) in 24-letni državljan Slovenije z območja Domžal (prevoznik).
Po zaslišanju pri preiskovalnemu sodniku je bil zoper dva odrejen pripor, zoper 1 pa hišni pripor. V kriminalistični preiskavi na območju PU Koper je bil pripor odrejen skupno 7 osumljencem (6 osumljenim sodni pripor in 1 osumljenemu hišni pripor).
Skozi celotno kriminalistično preiskavo je potekalo aktivno in korektno sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, posameznimi policijskimi enotami in Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru, ki se je na koncu uspešno zaključilo s prijetji organizatorjev v BIH in Sloveniji ter ostalih članov v verigi kriminalne združbe, ki je bila razpredena od Srbije, BIH, Hrvaške preko Slovenije do Italije.
V Sloveniji je za storitev kaznivega dejanja Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po čl. 308/III-VI KZ-1 zagrožena zaporna kazen v trajanju do osmih let in denarna kazen. Za kaznivo dejanje Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po čl. 186/I KZ-1 je zagrožena zaporna kazen v trajanju od enega do desetih let in za kaznivo dejanje Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstreliva po 307. čl. KZ-1 je zagrožena zaporna kazen v trajanju od šestih mesecev do petih let.
Letos so policisti prijeli 379 tihotapcev ilegalnih migrantov, od katerih je bil zoper 312 odrejen pripor
Slovenska policija v zadnjem obdobju zaznava povečanje problematike delovanja organiziranih kriminalnih združb pri nezakonitih migracijah na balkanski poti. V Sloveniji so pogosto kot sprovajalci prijeti državljani tretjih držav, ki so že pridobili status ali pa so v postopku pridobitve le-tega v državah EU. Pri prevozih z vozili običajno uporabljajo predhodnice, ki preverjajo morebitno prisotnost policije na načrtovani poti prevoza.
V preteklem obdobju je bilo zaznano tudi več primerov, ko so tihotapci ljudi s svojim brezkompromisnim ravnanjem (tako v postopkih s policisti, kot tudi z nevarno vožnjo, vožnjo pod vplivom psihotropnih snovi in velikim številom migrantov v vozilih) ogrožali življenja migrantov. Tako lahko izpostavimo, da v zadnjem mesecu beležimo 6 primerov prijetih tihotapcev, ki so v kombiniranih vozilih prevažali vse od 24 pa do 38 nezakonitih
migrantov.
Zaradi mednarodne narave preiskovanja kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je za uspešno preiskovanje ključno mednarodno sodelovanje z izmenjavo informacij in skupnimi preiskavami. Slovenska policija zato pri tem sodeluje tako s sosednjimi državami, kot tudi ostalimi državami, tako na bilateralni ravni kot tudi na multilateralni ravni. Kriminalistična policija intenzivno sodeluje z agencijo Europol, pri čemer ima ključno vlogo pri posredovanju in vrednotenju informacij ter operativni podpori posameznih preiskav Evropski center za boj proti nedovoljenim migracijam (EMSC), ki je bil ustanovljen pri Europolu.
Kriminalistična policija skladno s povečano problematiko nezakonitih migracij prilagaja svoje delovanje, tudi z uvajanjem novih načinov dela. Na posameznih policijskih upravah so ustanovljene delovne skupine za preiskovanje kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanja državne meje ali
ozemlja države.
Število kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države se je v obdobju od januarja do oktobra 2019 povečalo glede na lansko primerljivo obdobje za 71% (365/213). Najbolj, kar za 582 %, se je povečalo število izvršitvenih oblik tihotapljenja v okviru kriminalne združbe po 6. odstavku 308. čl. KZ-1 (iz 17 na 116) (6) Če storilec z dejanji iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo. , porast za 59 % je zabeležen tudi v okviru tihotapljenja zaradi premoženjske koristi po 3. odstavku 308 čl. KZ-1 (iz 132 na 210) (3) Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. Slovenska policija je v celotnem letu 2018 obravnavala 153 primerov, v katerih je bilo prijetih 218 sprovajalcev oz. tihotapcev ljudi. V letošnjem letu, do 18. 10. 2019, smo obravnavali 260 (112) takih primerov, kar pomeni 132 % porast v primerjavi s primerljivim obdobjem lani.
V letu 2019 je policija do 21. 10. 2019 obravnavala 264 primerov, v katerih je bilo prijetih 379 tihotapcev ljudi (342 tujcev ter 37 slovenskih državljanov) s 2.246 nezakonitimi migranti. Zoper 312 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor.
Kriminalistična preiskava mejne policije Bosne in Hercegovine
Policijski uslužbenci Centralnega preiskovalnega urada Mejne policije BiH so v okviru mednarodne operativne akcije, pod nadzorom Tožilstva BiH in po navodilih Sodišča BiH, v sodelovanju z Europolom, s policijskimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve Hrvaške in Ministrstva za notranje zadeve Slovenije, v obdobju od 25. 1. 2019 do 9. 9. 2019 izvajali preiskovalna dejanja z namenom, da se razkrije in dokaže kaznivo dejanje Organiziranje skupine ali združenja za izvajanje kaznivega dejanja tihotapljenja migrantov iz 189a. člena Kazenskega zakona BiH v zvezi s kaznivim dejanjem Tihotapljenje ljudi iz 189. člena Kazenskega zakona BiH, zoper večje število osumljenih oseb na območju BiH, ki so sodelovale z osumljenimi osebami z območja Hrvaške in Slovenije.
Z izvajanjem preiskovalnih dejanj so bili zbrani dokazi za šest osumljenih oseb, da obstaja utemeljen sum, da so storili kaznivo dejanje Organiziranje skupine ali združenja za izvajanje kaznivega dejanja tihotapljenja migrantov v zvezi s kaznivim dejanjem Tihotapljenje ljudi, oziroma, da so s ciljem pridobitve denarne koristi, v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, v nasprotju s 6. členom Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, v nasprotju z Zakonom o mejni kontroli Bosne in Hercegovine, v nasprotju z Zakonom o tujcih in v nasprotju z Zakonom o azilu, v obdobju od januarja do septembra leta 2019, iz BiH v Hrvaško in potem naprej proti Sloveniji in drugim državam EU, na območju Gradiške, Kozarske Dubice, Novega Grada in Kostajnice, s čolni čez reki Savo in Uno, organizirano pretihotapili najmanj 315 migrantov, afroazijskega porekla, ki so prišli iz držav visokega migracijskega tveganja, predvsem iz Pakistana, Afganistana, Sirije, Iraka, Irana, Indije in Turčije, kot tudi iz drugih držav.
Po pridobljenih podatkih so pripadniki združbe zaračunavali 1.000 € za tihotapljenje enega migranta, s tem pa je bila pridobljena protipravna premoženjska korist zelo visoka. Denar za opravljeno kaznivo dejanje je bil plačan osebno, po prevzemu na območju Srbije, BiH, Hrvaške in Slovenije, pa tudi preko Western Uniona in MoneyGrama.
9. 9. 2019 so na širšem območju severozahodnega dela BiH, na območju Novega Grada, Prijedorja, Kozarske Dubice in Kostajnice, pod nadzorom Tožilstva BiH in po navodilih Sodišča BiH, z namenom zbiranja dokazov, ki se lahko uporabijo v kazenskem postopku, pa tudi zaradi iskanja storilca kaznivega dejanja, policijski uslužbenci Mejne policije BiH opravili hišne preiskave stanovanjskih objektov in premičnih stvari, šestih osumljenih oseb, in sicer so to:
29-letni državljan BiH, s prebivališčem v Prijedorju,
44-letni državljan BiH, s prebivališčem v Novemu Gradu,
32-letni državljan BiH, s prebivališčem v Novemu Gradu,
47-letni državljan BiH, s prebivališčem v Kozarski Dubici,
45-letni državljan BiH, s prebivališčem v Kostajnici in
34-letni državljan BIH, s prebivališčem v Kozarski Dubici.
Pri preiskavi so bili najdeni in začasno odvzeti predmeti, ki se lahko uporabijo kot dokaz v kazenskem postopku, ter denar v znesku 2.250 €, za katerega obstaja sum, da je pridobljen pri izvajanju kaznivega dejanja. Po opravljenih preiskavah, 9. 9. 2019, so bile aretirane osumljene osebe odpeljane do uradnih prostorov Mejne policije BiH v Sarajevo, kjer so bile po krim. obdelavi in zaslišanju predane pristojnemu tožilcu, ki je predlagal ukrep pripora za pet aretiranih osumljenih oseb (razen zadnjega navedenega), kar je Sodišče BiH sprejelo in odredilo pripor v trajanju mesec dni.
Med izvajanjem navedenih aktivnosti so bili zbrani dokazi še za eno osebo, da obstaja utemeljen sum, da je bila pripadnik organizirane hudodelske združbe, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem migrantov iz BiH v Hrvaško in Slovenijo ter naprej proti drugim državam EU, ampak se je ta utopila v reki Savi pri tihotapljenju migrantov na območju Kozarske Dubice.
Na policiji želijo poudariti, da ima mednarodno sodelovanje preko Europola zelo pomembno vlogo pri učinkovitem razkrivanju in dokazovanju vseh vrst kaznivih dejanj, še posebno pa pri takšni vrsti kaznivih dejanj, ki imajo vse znake mednarodnega značaja, ko imajo organizirane hudodelske združbe svoje celice v vsaki državi, ki se nahajajo na poti gibanja migrantov, ter je samo mednarodno sodelovanje lahko učinkovito v boju proti ilegalnim migracijam in tihotapljenju migrantov.
Kriminalistična preiskava hrvaške policije
Policisti Policijske uprave Istarske so v sodelovanju s policisti več policijskih uprav in Policijskim nacionalnim uradom za boj proti korupcijiin organizirani kriminaliteti v Ministrstvu za notranje zadeve Republike Hrvaške, Policijsko upravo Koper, Mejno policijo BIH, v koordinaciji z Uradom za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti v RH, izvedli večmesečno kriminalistično preiskavo, v kateri so obravnavali več oseb, državljanov Republike Hrvaške, Republike Slovenije, Bosne in Hercegovine in Republike Srbije zaradi suma, da so se ukvarjali z nezakonitim tihotapljenjem oseb, ilegalnih migrantov z območja BIH v Hrvaško in naprej v Slovenijo ter druge države EU.
V tej skupni mednarodni kriminalistični preiskavi je bil potrjen utemeljen sum, da so trije hrvaški državljani, stari 65, 31 in 36 let, v kriminalni združbi izvrševali kazniva dejanja Nezakonitega vstopa, gibanja in zadrževanja v Republiki Hrvaški, drugi državi EU ali podpisnici Schengenskega sporazuma, na način, da so od začetka junija do 27. avgusta 2019, v Zagrebu in v več drugih mestih na Hrvaškem, z namenom, da si pridobijo premoženjsko korist, tujim državljanom omogočili nedovoljen prehod preko državne meje z BIH in s Slovenijo.
Kazniva dejanja so izvrševali v dogovoru, na podlagi katerega so tuje državljane prevzemali na Hrvaškem, v bližini meje z BIH, in potem organizirali njihov prevoz v neposredno bližino meje s Slovenijo. Tujce so prevzemali v bližini BIH na območju Siska in Like, od koder so jih z osebnimi in kombiniranimi vozili prevažali na območje Istre in Reke, v bližino slovensko-hrvaške meje.
Na opisan način so hrvaški državljani v 11 primerih iz BIH na Hrvaško pretihotapili 87 oseb, za kar so si pridobili premoženjsko koristi v višini najmanj 50.000 kun. Policijska uprava Istarska je podala kazensko ovadbo na Urad za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti zoper tri hrvaške državljane.
Prav tako so bili v preiskavi zbrani dokazi za več oseb, drž. BIH, Slovenije in Srbije, o izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj in ugotovljene okoliščine, povezane s kaznivimi dejanji v BIH in Sloveniji, ki bodo preko mednarodne pravne pomoč posredovane tožilstvom teh držav za nadaljnjo obravnavo.
Kriminalistična preiskava italijanske policije
Sodelovanje med italijansko in slovensko policijo je že dolgo ustaljena praksa, predvsem na čezmejnem območju Trst-Koper. Sporazum, ki omogoča neposredno izmenjavo informacij med italijansko in slovensko policijo, je Sporazum med Vlado Republike Italije in Vlado Republike Slovenije o čezmejnem policijskem sodelovanju. Na italijanski strani koordinira to sodelovanje Državno tožilstvo v Trstu.
Tudi to preiskavo vodita g. Carlo Mastelloni in g. Antonio Miggiani, namestnik državnega tožilca (sostituto procuratore) pri okrožnem direktoratu za boj proti mafiji (Direzione Distrettuale Antimafia). Ta oblika sodelovanja med Italijo in Slovenijo bo omogočila pridobitev novih informacij, predvsem na področju ilegalnih migracij in trgovine z ljudmi.
Italijanski varnostni organi so obravnavali 3 kazniva dejanja, med drugim so tudi prijeli Slovenca s tremi ilegalnimi prebežniki, ko je bežal iz
Slovenije proti Italiji (odrejen pripor) ter nudili podatke koprskim kriminalistom.
Pomembna analitična podpora in operativna pomoč Europola
Temeljno poslanstvo Europola je podpora članicam Evropske unije in operativna partnerska preiskava kriminalnih mrež, ki zadevajo vsaj dve državi članici Evropske unije. Mednarodna kriminalistična preiskava je bila izvedena v Sloveniji, na Hrvaškem in v operativni partnerici, Bosni in Hercegovini.
Europolov Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov (European Migrant Smuggling Centre – EMSC) je že na začetku to preiskavo podprl kot prioriteto. Europolove analitične zmogljivosti so bile preiskovalcem na voljo že od vsega začetka, izdelana so bila različna analitična poročila. To je zelo pomagalo preiskovalcem, ki se ukvarjajo s čezmejnim kriminalom. Analiza kaznivih dejanj se je prav tako osredotočila na finančne elemente, da bi lahko preiskovalci uspešno izvedli finančne preiskave. Naš cilj je bil razumeti celotno delovanje kriminalne združbe znotraj evropskega konteksta, ne pa zgolj prijetje voznikov avtomobilov, s katerimi so tihotapili migrante.
EMSC je za organe pregona organiziral in financiral operativne sestanke julija in septembra v BIH in na Hrvaškem, na katerih so sodelovali preiskovalci sodelujočih držav in Europola. Dvakrat so bili organizirani akcijski dnevi, kjer je Europol aktivno sodeloval. Med skupnimi akcijskimi dnevi, septembra 2019, je EMSC v Sarajevo napotil analitika, kot podporo dejavnostim na kraju samem. Akcijski dnevi so bili usklajeni s Hrvaško, kjer so bili člani kriminalne združbe prijeti v istem dnevu. Kasneje je EMSC analitika napotil na Hrvaško, kot pomoč hrvaški policiji pri telefonski analizi.
Iz perspektive EU je zahodna balkanska migracijska pot še vedno najbolj vroče vozlišče. Vsaj polovica tihotapskih primerov, prijavljenih Europolu,
je iz regije Zahodnega Balkana, najbolj obremenjene države pa so Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija.
Hrvaška:
V primerjavi z istim obdobjem leta 2018 so v prvih osmih mesecih leta 2019 hrvaški varnostni organi zabeležili 79,94 % porast števila kaznivih dejanj tihotapljenja migrantov in 90,71 % porast števila prijetih tihotapcev migrantov.
Na Hrvaškem se pojavljajo tako priložnostni tihotapci kot aktivnosti organiziranih kriminalnih združb. Večina tihotapcev, prijetih na Hrvaškem, izvira iz regije (Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Srbija). Prijete so bile osebe več kot 40 različnih narodnosti, večinoma albanske, bolgarske, italijanske, romunske, slovenske, ukrajinske, vendar pa se kljub temu organizacija teh kaznivih dejanj odvija v EU ali v Turčiji. Občasno so dejanja odkrita, ko migrante v avtomobilih in kombiniranih vozilih prevažajo v nevarnih razmerah, saj nezakonite migrante strpajo v majhne prostore v tovornem delu ali celo prtljažnik vozila. Bilo je tudi več primerov, ko so tihotapci migrantov s predrzno vožnjo povzročili prometno nesrečo in nato pobegnili s kraja, ne da bi poškodovanim migrantom nudili potrebno pomoč.
Slovenija:
Število nezakonitih migrantov, zaznano v prvih 6 mesecih 2019, je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 naraslo za 47,10 %.
V Sloveniji tihotapci migrantov uporabljajo zelo podobne načine delovanja kot na Hrvaškem, kar pomeni, da za prevoz nezakonitih migrantov uporabljajo predvsem motorna vozila. V 60 % primerov, prijavljenih EMSC, tihotapci uporabljajo osebne avtomobile; temu s 26 % sledi uporaba kombijev, v manjšem obsegu pa uporabljajo tovornjake in avtodome. Obstajajo primeri, ko sprovajalec nezakonitim migrantom priskrbi tudi ponarejene ali pristne dokumente.
Bosna in Hercegovina:
Večina nezakonitih migrantov vstopi v BiH brez pomoči tihotapskih organizatorjev, z javnimi prevoznimi sredstvi ali taksiji. Vendar so organizirane kriminalne združbe vseeno vpletene v nezakonit prevoz migrantov iz več smeri. Organizirane kriminalne združbe so precej aktivne na področjih z visoko koncentracijo migrantov
Europol se za odlično delo, predstavljeno na tej novinarski konferenci, zahvaljuje organom pregona, ki obravnavajo kriminalne združbe vzdolž zahodne balkanske poti. Europol je predan nadaljnji krepitvi podpore delovanju varnostnih organov v tej regiji.
