Lesna industrija je izrednega pomena pri prehodu v podnebno nevtralno gospodarstvo in je kot taka tudi v skladu z vizijo Slovenije kot države z zelenim, ustvarjalnim in pametnim gospodarstvom, je bilo slišati na dogodku v Celju, na katerem so bile predstavljene dobre prakse poslovanja slovenskih podjetij z lesenimi izdelki.
Uvodoma je udeležence pozdravil Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je poudaril strateški pomen lesa za Slovenijo. »Les je kot naravno obnovljiv vir naše največje bogastvo, ki je po količini in kakovosti surovinsko zaledje za domačo industrijo,« je dejal. Ključ do uspeha je v večji predelavi lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar prinaša tudi nova delovna mesta ter višji in boljši življenjski standard. Ker je pri predelavi lesa potrebne bistveno manj energije kot pri drugih materialih, je les pomemben tudi za zniževanje emisij toplogrednih plinov, hkrati je zaradi možnosti kaskadne rabe lesenih izdelkov tudi v skladu z načeli krožnega gospodarstva. »Lesna industrija je zato izrednega pomena pri prehodu v podnebno nevtralno gospodarstvo in je kot taka tudi v skladu z vizijo Slovenije kot države z zelenim, ustvarjalnim in pametnim gospodarstvom,« je dejal. Na kratko je povzel različne načine, s katerimi MGRT podpira lesno industrijo, med drugim s sofinanciranjem projektov in investicij iz različnih virov ter s prizadevanjem za spremembo uredbe o Zelenih javnih naročilih tako, da bo v vseh stavbah javnega značaja vsaj 30 odstotkov lesa.
V nadaljevanju je direktor Direktorata za lesarstvo na MGRT Danilo Anton Ranc izpostavil, da največjo vrednost v lesni verigi predstavljajo končni izdelki. Direktorat v sodelovanju z SPIRIT Slovenija tudi letos izvaja številne promocijske aktivnosti za ozaveščanje različnih deležnikov o prednostih lesa in lesne industrije. Pod sloganom Uporabimo slovenski les izvajajo različne strokovne posvete, razstave Čar lesa, izobraževalne delavnice za otroke, sofinancirajo skupinske in individualne sejemske nastope podjetij in drugo. Aktivno sodelujejo tudi pri pripravi nove Slovenske industrijske strategije, v kateri je lesna industrija umeščena med področje zelene industrije ter podpirajo domače in tuje investitorje pri investicijah v lesno industrijo. Ranc priložnost vidi predvsem v predstavitvi lesne industrije kot zelene in trajnostno naravnane industrije, ki je lahko ob večji domači predelavi lesa ključna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora. »Naš cilj je do leta 2030 povečati letno predelavo hlodovine na tri milijone m3 in prihodke od prodaje na 2,5 milijona evrov,« je še povedal.
V nadaljevanju so bile predstavljene tudi aktualne finančne spodbude ministrstva in podpornih institucij za spodbujanje konkurenčnosti podjetij v lesno-predelovalni panogi in stalen razvoj te panoge. Dotaknili so se tudi vplivov rabe lesa na okolje v luči trajnostnega razvoja. Prof. dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE, je spregovorila o okoljskih vplivih predelave lesa in objektivnem vrednotenju le teh, pa tudi o skladiščenju CO2 v lesu, kaskadni rabi lesa ter vlogi lesa v krožnem biogospodarstvu. Med drugim je spomnila tudi na nedavni poziv evropskega parlamenta vsem državam, da je treba Evropo postaviti na prvo mesto v svetu na področju gradbeništva, krožnega gospodarstva in obnov, s posebnim poudarkom na lesarstvu.
V nadaljevanju je o tem, da je trajnostna poslovna strateška transformacija slovenskih podjetij pravi odgovor na spremembe, s katerimi se soočamo, spregovorila Alenka Hren, ki na SPIRIT Slovenija vodi nacionalni program Trajnostne strateške poslovne transformacije podjetij. Podjetja morajo razmišljati in poslovati drugače ter svojo poslovno strategijo zasnovati na poslovnih modelih, ki imajo transparenten in vključujoč način vodenja in upravljanja, v načrtovanje izdelkov in storitev pa obvezno vključiti družbene, okoljske in ekonomske učinke ter pričakovanja vseh ključnih deležnikov. »Priprava in načrtovanje trajnostne poslovne transformacije je proces, njeno izvajanje pa zahtevna pot, na kateri je bistvena vloga vodstva, ki mora verjeti, pa tudi živeti te spremembe, sicer njeno uresničevanje ni možno,« je dodala. Spomnila je, da je na poti sprememb podjetjem lahko v veliko pomoč – tako strokovno kot finančno – spodbuda preko javnega razpisa za trajnostno poslovno strateško transformacijo, ki ga izvaja SPIRIT Slovenija. Z vzpostavljanjem trajnostnih poslovnih strategij in modelov vodilna podjetja iz različnih panog po vsem svetu že uspešno ustvarjajo in ohranjajo konkurenčno prednost na trgu, na to pot pa je stopilo tudi veliko slovenskih podjetij. O svojih motivih in izkušnjah so spregovorili Radivoj Jesenšek iz podjetja JERA mix d. o. o., Barbara Šubic iz podjetja M Sora d. d. in Eva Colnarič iz podjetja EQUA d. o. o.
V procesu spodbujanja inovativnosti in podjetništva pri različnih ciljnih skupinah igrajo pomembno vlogo subjekti inovativnega okolja, ki predstavljajo vstopno točko v svet inovativnega podjetništva, njihove aktivnosti pa sofinancira SPIRIT Slovenija. Večinoma so to podjetniški in univerzitetni inkubatorji, tehnološki parki in sorodne organizacije, ki spodbujajo nastajanje novih podjetij, zlasti tistih, ki so pomembna za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost in enakomernejši regionalni razvoj podjetništva. Jan Skok iz SAŠA Inkubatorja je predstavil aktivnosti, programe in spodbude za inovativna zagonska podjetja, ki obsegajo brezplačna svetovanja, svetovanja strokovnjakov s posameznih področij, mentorske programe, delavnice in številne druge. Udeleženci so v nadaljevanju prisluhnili tudi izkušnjam zagonskih inovativnih podjetij z lesenimi izdelki: Matej Košir je predstavil večkrat nagrajeni otroški stol za hranjenje za otroke – FROC, Jure Poličnik lesene izdelke za otroke in starše in Miha Dermol – leseni umivalnik.
Dogodek, ki je požel veliko zanimanja, so skupaj pripravili SPIRIT Slovenija, Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SAŠA inkubator.
SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že od leta 2013 izvajata vrsto aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini. Te potekajo tudi v letošnjem letu, z njimi pa si prizadevata krepiti splošno zavedanje o lesu, spodbujati uporabo lesa pri gradnji objektov, informirati javnost o prednostih lesene gradnje in rabe lesa v bivalnem okolju ter njegovem ekološkem pomenu in družbeni odgovornosti.
Foto: SPIRIT Slovenija/LV
