Čutite, da živite življenje, ki ga živite, ni to kar ste želeli zase? Če nam je všeč ali pa ne, to je realnost, ki smo si jo ustvarili sami. Zunanje manifestacije, vse kar se nsm dogaja – vse je odraz nas samih in tega, kar je v nas in če nam to ni všeč, je čas, da danes napravimo nekaj drugače.
Čas za spremembo. To spremembo pa lahko naredimo samo in izključno sami. Ko živimo svoje sanje in potrebe, nam stvari v življenju običajno dokaj gladko tečejo. Če pa v svojem življenju “rešujemo” druge, namesto, da bi živeli svoje življenje, smo obsojeni na naporno življenje.
Zelo pogosto se srečujem s primeri, ko stranke “rešujejo” svoje partnerje in starše. Prvi so ponosni, ker se “žrtvujejo” za ljubezen, drugi pa se počutijo ujete in ogoljufane ter doživljajo krivico, saj ne morejo živeti svojega življenja. Še posebej je to prišlo do izraza v dani situaciji vsesplošnih omejitev gibanja in druženja, ko imajo mnogi zelo omejeno življenje, zato, da zaščitijo svoje ostarele starše ali stare starše.
Če odmislimo sedanjo situacijo vezano na covid19, ko moramo vsi paziti nase in na druge, se je treba zavedati, da svojih partnerjev in svojih staršev ne moremo “rešiti”. Ne zamenjujmo ljubezni s hvaležnostjo, z občutkom krivde ali z občutkom odgovornosti in prisile zaradi pričakovanj drugih, ali bolje – zaradi tega, kar sami mislimo, da drugi od nas pričakujejo!
Prava ljubezen nima zahtev. Prava ljubezen samo je. Težko je biti objektiven v odnosih do svojih bližnjih. Vprašajmo se: ali si naši starši resnično želijo tega? Prepričana sem, da je malo staršev, ki bi zavestno rekli in mislili: “da, želim si, da se moji otroci odrekajo svojemu življenju in se žrtvujejo zame”.
Drugo je, kaj se dogaja v nezavednem in kakšne projekcije starši tekom celega življenja prenašajo na svoje otroke. Pogosto so to skrbi in strahovi, najbolj čustveno obremenjujoča pa sta prvinski strah pred zapustitvijo in osamljenostjo. Če čutite, da imajo vaši starši do vas neutemeljena ali pretirana pričakovanja in ste zaradi čustvenega bremena v stiski, zakaj jih ne bi direktno vprašali: “kako ti lahko pomagam? Kaj lahko jaz storim zate, da ti bo bolje?” in jim na osnovi odgovora iskreno povedali kako to doživljate. Vendar je treba to storiti ko smo mirni in ne ko smo čustveno prizadeti ali razburjeni.
Če želimo svoje življenje obrniti na bolje, se moramo vesti drugače v prvi vrsti do sebe. Na novo se moramo “postaviti”, kar pomeni izprazniti možgane vseh prepričanj, tega, kaj je prav in kaj narobe, kaj moramo in česa ne smemo, predvsem pa skrbi glede tega, kaj si o nas mislijo drugi. V tem trenutku se vprašajmo: KDO SEM JAZ, ko ne rešujem drugih? Napišimo seznam svojih potreb, nato pa se zamislimo kateri so izgovori, zaradi katerih jih ne uresničujemo. “Zakaj si ne dovolim, da bi…..?” Mnogo je objektivnih preprek, toda mnogo je tudi izgovorov. Nobene potrebe ni po tem, da bi imeli vse pod nadzorom in nikamor se ne mudi.
Prepričana sem, da vsak po svojih zmožnostih, za svoje najdražje stori najboljše in največ, kar zmore in zna, zato se ne obsojajmo, niti ne sodimo drugim. Privoščimo pa tudi sebi to, kar bi vsak dober in ljubeč starš privoščil svojemu otroku.
Op. Vse napisano je splošna informacija, ki ni vezana na trenutno situacijo s covid19.
Romina Salvi
naturopatinja
Naturopatski center Aureus
Hotel Laguna Strunjan
gsm: 040 371 190
