Tradicionalno vaško praznovanje po lanski odpovedi posebno občuteno
Martinovanju se je nasmehnilo še sonce
Kdor čaka, dočaka, tudi če ti načrte prekriža trpežna in vztrajna pandemija. Na Proseku je bilo za Martinov god po letu prisilnega mirovanja spet živahno, pa še sonce, ki ga na ta dan že nekaj časa niso imeli, je kar pogumno posijalo. Manjkalo ni skratka nič. Člani vaških društev so si že od navsezgodaj zavihali rokave, kuhali in pripravljali vse potrebno, da bi obiskovalce privabili v priložnostne osmice. Kramarji so ponujali najrazličnejše blago, od oblek, toplih nogavic in torbic do hišnih pripomočkov in celo sesalcev. Lačne oči je skušalo na Kržadi na običajnem kmetijskem sejmu Okusi sv. Martina pregovoriti tudi dvanajst stojnic Kmečke zveze. Vino, siri, suhomesnati izdelki, pa tudi olje, zelišča, jabolka in domači čaji, še najbolj zahtevni sladokusci so prišli na svoj račun.
KAR PREMORE KRAŠKA ZEMLJA
Kmetija Antonič iz Cerovelj se je denimo skušala vtisniti v spomin tudi z ovčjo salamo in mortadelo, turistična kmetija Ostrouška iz Zagradca je poleg malvazije, terana in vitovske med drugim pripravila listnato testo s klobaso in rdečim zeljem. Pozornost številnih obiskovalcev – tudi tisto tržaškega župana – je med drugim vedno znova romala do stojnice kmetije Šemec iz Prečnika, ki si je pred nedavnim v Društveni gostilni v Gabrovcu prislužila naslov najboljših klobas na Krasu. No, te so trenutno tako priljubljene, da so zaloge pošle še pred proseškim martinovanjem. Na voljo pa so imeli domač pršut, teranov liker in še marsikaj. Gre seveda le za nekatere primere, ponudba je bila še veliko širša. Kako torej naj ne bi vas že v dopoldanskih urah napolnili obiskovalci, ki so želeli nadoknaditi vse, kar so izgubili med prisilnim mirovanjem.
SPET SKUPNA ZDRAVICA
Ob 11. uri je bilo na Kržadi pričakovanje na višku, saj je napočila ura za praznično zdravico s prosekarjem, ki se je po ustaljeni navadi udeležujejo tudi krajevne oblasti. Trud in napor res v glavnem sloni na ramenih prizadevnih vaških društev, vendar praznik formalno spada pod okrilje Občine Trst oziroma zahodnokraškega rajonskega sveta. Z domačo avtohtono penino, ki jo je v imenu društva Prosekar predstavil Aleksij Štoka, so med drugimi nazdravili tržaški župan Roberto Dipiazza, podžupanja Serena Tonel, domači občinski svetnik Stefano Ukmar, Stefano Bernobich, ki si je na zadnjih občinskih volitvah prislužil največ osebnih preferenc v vrstah Lige, in Pavel Vidoni, ki bo danes zvečer na prvem zasedanju zahodnokraškega rajonskega sveta po napovedih izvoljen za novega predsednika.
Zbrane je nagovoril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je v ospredje postavil pomen prosekarja, martinovanju pa pripisal pomembno vlogo promocije domačih proizvodov. Dipiazza tudi tokrat ni štedil s pohvalami in je ponovno poudaril – kot večkrat doslej – da je to med najlepšimi, če ne že najlepši praznik na Tržaškem. Vaščanom je voščil vso srečo, jih obdaril z namišljenim objemom, še sam vzel v roke steklenico in začel rujno kapljico točiti ostalim gostom.
PRVIČ PROTIKORONSKI PREDPISI
Če obrazov ljudi ne bi zakrivale zaščitne maske, bi res lahko kdo na prvi pogled mislil, da je ponovno vse kot po starem. Da smo le še v koronačasu, so opozarjali lepaki in napisi s priporočili spoštovanja protikoronskih predpisov. Mestni redarji so vestno merili varnostne razdalje stojnic, sicer pa so tu pa tam naključno preverjali, če ljudje imajo s sabo covidno potrdilo. Ob vstopu na prizorišče je namreč obiskovalce kot prvo pozdravilo opozorilo, da so dobrodošli le tisti, ki izpolnjujejo PCT pogoje. Te je bilo seveda treba spoštovati tudi v osmicah, vendar če ljudje niso sedeli za mizami v notranjosti, covidnega potrdila niso izrecno spraševali. Sicer pa ista pravila veljajo v vseh gostinskih lokalih. Prilagajanje zdravstvenim razmeram pa ni skalilo prazničnega vzdušja, čeprav se je v večernih urah zbralo več ljudi in so nekateri namigovali na morebitne posledice.
DO KOSILA 500 FANCLJEV
V Soščevi hiši, kjer ne sme zmanjkati osmica Godbenega društva Prosek, so še pred kosilom scvrli petsto fancljev z dušo. V kuhinji se je trla živahna množica kuharjev, ki so bili vztrajnejši od toplih kuhinjskih hlapov. Nikoli ni prevroče, če lahko pripomoreš, da se komu zariše nasmeh na obrazu, bi lahko povzeli. Podobno mrzlično je bilo tudi le nekaj sto metrov stran, ob kulturnem domu, kjer so svojo osmico uredili člani moškega pevskega zbora Vasilij Mirk.
Tipično slano pecivo s slaniki, klobase zelje ali narezek, vsak ima kaj dobrega za pod zob. Pa naj bodo to osmice – med katerimi sta tudi Osmica U Kutu in tista nogometnega kluba Primorja na Rouni – ali gostilne in drugi vaški lokali. Če se je nekdo morda med enim kozarčkom in drugim naveličal vina je lahko krenil tudi do Društva kraški kotiček, kjer so gostom ponujali šest vrst točenega piva.
Vesna Pahor
Foto: Primorski dnevnik
