Nekoč je bilo opraviti in imeti vozniško dovoljenje luksuz, ki so si ga lahko privoščili le redki posamezniki (pa še to večinoma moški). Danes pa si brez naših štirikolesnikov ne znamo več predstavljati življenja. Še za premagovanje najkrajših razdalj se najraje kar usedemo v avto, ker, saj veste, tako je hitreje, bolj enostavno, manj časa porabimo, ker se nam vedno nekam tako mudi. Pa če je le možno, seveda naše jeklene konjičke parkiramo čim bližje cilju, da ne bomo slučajno rabili narediti kakšnega koraka preveč in tako zgubili še dodatne dragocene minute (ki pa jih brez slabe vesti porabimo za gledanje v takšne ali drugačne zaslone). Po podatkih analize Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA, ki sicer zajemajo podatke do leta 2019, je v Evropski uniji registriranih več kot 342 milijonov osebnih avtomobilov, 28 milijonov kombijev, več kot šest milijonov tovornjakov in okrog 700 tisoč avtobusov. Lani smo bili Slovenci po številu avtomobilov na tisoč prebivalcev na petem mestu v Evropi. In če smo se do sedaj brezskrbno usedli v avtomobil in se odpeljali kamorkoli, pa zdaj dvakrat premislimo, če je to res nujno potrebno oziroma če obstaja kakšna alternativa. Zakaj? Mislim, da odgovor prav dobro poznamo vsi, ki se nam je ob zadnjem točenju goriva denarnica pošteno zožila. Spomnimo: energetsko draginjo je država ublažila z ukrepom, ki uvaja regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter ob tem sprošča marže in cene goriva na avtocestah. Ker je to v zadnjih tednih pereča tema gostilniških pogovorov, bom v tokratni rubriki, malo za šalo in malo zares, preverila nekaj mitov o pogonskih gorivih, avtomobilih, točenju goriva.
- Liter bencina je težji kot liter dizla. Ne drži. Liter bencina pri 15 stopinjah Celzija tehta od 710 do 755 gramov, medtem ko liter dizelskega goriva pri enaki temperaturi tehta približno 830 gramov.
- Če v rezervoar za bencin natočim dizelsko gorivo, peljem naprej, dokler ga ne porabim. Ne drži. Mnogim se to zgodi še posebej ob nakupu novega avtomobila. Je pa ta napaka lahko tudi zelo nevarna, zato je bistveno, da motorja, če ste se napake pravočasno zavedeli, sploh ne zaženete in tega niti ne poskušate. Poklicati morate vlečno službo, ki bo avtomobil odpeljala na servis, saj lahko v nasprotnem primeru pride do težjih poškodb črpalke, sistema za vbrizg goriva in celo glave motorja.
- Telefoniranje na bencinskem servisu med točenjem goriva je nevarno. Drži. Zaradi možnosti eksplozije vnetljivih bencinskih hlapov, je uporaba telefonov med točenjem goriva prepovedana. Če telefon pade na tla, lahko v tistem trenutku nastane iskra (zaradi baterije telefona), ki bi lahko vnela vnetljive hlape.
- Pri nesreči lahko rezervoar z gorivom eksplodira. Ne drži. V filmih marsikdaj vidimo sceno, ko v prometni nesreči avtomobil oziroma njegov rezervoar z gorivom eksplodira. Naj vas pomirim, da se to, kot tudi marsikatera druga stvar, dogaja samo v filmih. Vsak rezervoar je namreč narejen tako, da eksplozije ni mogoča. Lahko pa se zgodi, da prične gorivo iz rezervoarja zaradi različnih razlogov iztekati in v tem primeru lahko tudi zagori.
- Po točenju goriva ne smem premikati vozila, dokler ne plačam računa. Drži. To je varnostno določilo, ki preprečuje, da bi voznik za vami lahko začel točiti gorivo, dokler ne poravnate svojega računa. Zato morate avtomobil, ko greste plačati račun za iztočeno gorivo, vedno pustiti ob točilnem mestu.
Od nekdaj sem navajena v vsaki slabi stvari poiskati nekaj dobrega, tisti plus, ki te žene naprej, ki te prisili, da stvar pogledaš še z drugega zornega kota, z druge perspektive. Zato si poskušajmo tudi to situacijo obrniti sebi v prid. Stopimo iz cone udobja, stopimo iz udobja, ki jih prinašajo naši avtomobili in se raje odločimo za trajnostno mobilnost – za hojo, javni potniški promet, kolesarjenje in ostale alternativne oblike mobilnosti. Mogoče pa je ravno zvišanje cen pogonskih goriv znak, da moramo nekaj spremeniti – najprej vsak pri sebi.
