Vlada je sprejela Predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. V predlogu so opredeljeni začasni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov.
Sprejela je tudi predlog Zakona o oskrbi s plini. Predlog določa tudi nadomestno oskrbo s plinom, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec osnovne oskrbe nenadoma ostane brez dobavitelja, ker ta ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v bilančni shemi. V tem primeru se uvede nadomestna oskrba, ki je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe. Glede na predlog sprememb zakona so do osnovne oskrbe s plinom upravičeni vsi odjemalci, zato jo morajo zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja. Ceno plina za osnovno oskrbo dobavitelj določi glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe in periodo obračuna, pri čemer cena plina za osnovno oskrbo ne sme presegati mejne oziroma glede na periodo obračuna povprečne mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema. Dobavitelj plina objavi ceno plina oziroma način izračuna cene plina za osnovno oskrbo vsaj na svoji spletni strani, lahko pa tudi v medijih.
Vlada je sprejela predlog poroštvenega zakona za obveznosti družb GEN energija, HSE ter Geoplin iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti in nakup dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU. Namen predlaganega zakona je zagotoviti zanesljiv dostop upravičenim energetskim podjetjem do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje kratkoročnih ekstremnih likvidnostnih obremenitev. Te so povezane z zagotavljanjem denarnih kritij, ki so jih energetska podjetja zavezana zagotavljati klirinškim bankam v zvezi z borznimi finančnimi posli za ščitenje cene njihovih portfeljev energentov, in posledično zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe končnih odjemalcev energentov v Republiki Sloveniji.
Cene elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, tudi tiste v večstanovanjskih stavbah, ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb je vlada omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi.
Pocenitve in podražitve elektrike in plina
Gen-I in Petrol sta dva največja ponudnika elektrike na trgu, ki imata trenutno nižje cene od reguliranih, drugi ponudniki bodo morali cene znižati. Drugi bodo morali cene prilagoditi navzdol, Gen-I in Petrol jih bosta medtem lahko, če bo takšna njuna poslovna odločitev, prilagodila navzgor.
Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Maja Derčar, bodo v Gen-I-ju za več kot 180 tisoč gospodinjstev (ne pa tudi za 70 tisoč novih odjemalcev) do konca leta ponujali elektriko po nižji ceni od regulirane.
“V Petrolu pa bodo enotno tarifo primorani znižati za 7 odstotkov glede na sprva napovedane podražitve, preostali tarifi, ki sta zdaj nižji, bodo s prvim oktobrom prilagodili regulirani višini oz. zvišali,” pišejo na 24ur.com
ECE bo moral od današnjega dne elektriko poceniti za 14 odstotkov, mariborska Energija Plus za 20 odstotkov, v to je vključen tudi nižji DDV. Prav nižja stopnja DDV poleg regulacije cen pomeni dobrodošlo razbremenitev na položnicah, ki bo na drugi strani za državni proračun pomenila 130-milijonski izpad. Celotna razbremenitev odjemalcev pri elektriki naj bi sicer znašala 600 milijonov evrov.
Pri plinu bodo za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce najvišje dovoljene tarifne postavke cene znašale 0,07300 evra na kilovatno uro brez davka na dodano vrednost (DDV). Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke brez DDV-ja medtem znašale 0,07900 evra na kilovatno uro.
Neznano pa ostaja, v kolikšni meri bo država ponudnikom elektrike, zlasti pa plina, povrnila nastalo škodo.
Kakšne nove regulacije lahko pričakujemo?
Septembra začne veljati tudi začasno znižanje stopnje DDV-ja z 22 na 9,5 odstotka na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje. Ta ukrep, ki dopolnjuje uravnavanje cen, bo veljal do konca maja prihodnje leto.
Do preklica je podaljšan še ukrep za 50 odstotkov znižanih trošarin na bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje, plin in elektriko, pri elektriki pa je od danes za 50 odstotkov znižan tudi prispevek za obnovljive vire energije.
S septembrom se začenjata izvajati tudi dva ukrepa, s katerima naj bi po mnenju vladnih predstavnikov omejili tako rast cen hrane, ki se v zadnjem času prav tako občutno draži, kot negativne učinke dražje hrane za zaposlene.
Sredi meseca naj bi tako na javnem razpisu izbrano ljubljansko podjetje April 8 začelo spremljati in primerjati cene košarice 15 osnovnih živilskih skupin pri šestih trgovcih. Gre za Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin.
Z začetkom septembra je začela veljati tudi spremenjena uredba, na podlagi katere se je neobdavčeni znesek povračila stroškov prehrane z zdajšnjih 6,12 evra dvignil na 7,96 evra na dan. To 30-odstotno zvišanje, usklajeno s socialnimi partnerji, povračilo prilagaja glede na leto 2008, ko se je nazadnje usklajevalo.
