Notranji ministri Evropske unije bodo danes odločali o pridružitvi Hrvaške schengnu s 1. januarjem 2023, pri čemer se slovenski južni sosedi obeta zadostna podpora.
Podrobnosti še neznanka
O tem, kako bo potekal padec schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško na Občini Piran za zdaj niso dobili nobenih informacij. “Bo pa padec gotovo prispeval k večji pretočnosti prometa, kar velja tako v smislu lokalnih kot državnih cest na območju občine Piran,” so naše vprašanje komentirali na občini.
“Promet v Istri se zaradi Schengena ne bo bistveno povečal ali zmanjšal. Spremembe bodo nastale v pretočnosti, ki ne bo obremenjena z večurnim čakanjem in kilometri dolgimi kolonami na meji,” pa pravi prometni strokovnjak dr. Livio Jakomin, ki opozarja, da lahko na splošno v prihodnosti pričakujemo gost promet na cestah Slovenske Istre z večjo pretočnostjo in občasnimi zastoji na krožiščih.
Država težavo rešuje parcialno
“Da bo v Slovenski Istri še naprej gost promet, je razlog v tem, da je od 70. leta prejšnjega stoletja, ko smo se zavzemali za celostno rešitev Obalne ceste, država ta problem reševala parcialno. Zgrajeni so bili nadvozi v Kopru, obvoznica v Izoli, tunel Markovec in nekaj krožišč od Kopra do Pirana. Tako imamo namesto celostne rešitve le delne rešitve, ki so nam ‘za uteho in politični mir’,” razlaga Jakomin, ki opozarja, da ”vsi ti posegi ne rešujejo največjega problema v zadnjih desetletjih, in sicer povečanega pritiska turistov in tranzit, ki postaja nevzdržen in nevaren. Ponujene rešitve z gradnjo hitrih cest preko Šmarij in za Piran pa odmikajo probleme v obdobje tridesetih let 21. stoletja. Sedanja cestna infrastruktura v Slovenski Istri ni več primerna, poleg tega postaja nevarna in zdravju škodljiva,” je kritičen sogovornik.
Jakomin opozarja, da je potrebno, “še preden dočakamo prvi bager, ki bo ‘svečano’ naznanil začetek del na eni od variant hitre ceste, posodabljati krožišča in ozka grla na obstoječi cestni infrastrukturi, ki zavirajo sedanjo pretočnost in onesnažujejo okolje.” Strokovnjak je sicer pred leti z zdaj že pokojnim kolegom Igorjem Zajcem javnosti predstavil njuno idejo za traso hitre ceste, ki se jo je prijelo ime “varianta” Baredi. V njej sta izkoristila že obstoječo hitro cesto med Koprom in Izolo skozi predor Markovec, od krožišča pri Izoli pa bi cesto speljala v hrib pod Baredi. Trasa bi se potem na drugi strani pri naselju Bandelj prključila na že obstoječo cesto proti Dragonji.
Strogo proti načrtovani trasi
Njun predlog iz leta 2016 so letos obudili v Civilni iniciativi Šalara, Škocjan, Triban, Bošamarin, v kateri ostro nasprotujejo začrtani trasi hitre ceste med Koprom in Dragonjo, saj bi ta po njihvem mnenju preveč obremenila naselja ob njej. A država je varianto Baredi letos ocenila za neprimerno, saj predor Markovec ni bil skonstruiran za tako številčna vozila.
“Država ni nikoli resno preučila predloga, ki sva ga pripravila. Vse vlade in ministrstva trmasto vztrajajo na variantah, ki so bile načrtovane v preteklosti. Nihče ne upošteva spremembe in potrebe, ki so nastale v zadnjem desetletju. Načrtovalce ne zanimajo kmetijska zemljišča, čeprav imamo polna usta samooskrbe, nihče ne razmišlja, da moramo ohraniti čim bolj neokrnjeno naravo za razvoj turizma, nihče še ni pokazal cene vseh treh možnosti, časa izgradnje, prednosti in pomanjkljivosti, ki jih vsaka prinaša s seboj,” ob tem pripominja Jakomin in dodaja:” Odgovor, da ni bil tunel Markovec zgrajen za povečan promet, pa si poiščite sami ali ga postavite strokovnjakom DARSA, ki naj povedo, ali sta tunela v Dekanih in Kastelcu raztegljiva in bosta zadoščala za tranzit in celotni promet v Luko Koper in naprej v Istro? Tunel Markovec pa ne bo zadoščal za tranzit, ki bo šel v Istro. In še nekaj, vprašajte jih, kakšen promet bomo imeli čez 20 ali 30 let?”
