Pred dnevi si prejel svojo prvo mednarodno nagrado. Na festivalu v Brčkem, kjer si v predstavi Jugoslavija, moja dežela igral lik Vladana, si bil izbran za najboljšega mladega igralca. Kaj ti pomeni?
To je bila moja prva nagrada. Nad njo sem bil precej presenečen, saj je resnično nisem pričakoval. Lep trenutek moram reči.
Kaj vse poleg nagrade ti je prinesla predstava Jugoslavija?
Spoznal sem veliko ljudi, nove sodelavce, ogromno je bilo gostovanj po Bosni in Hercegovini in Srbiji. Obiskali smo kraje, o katerih sem samo slišal ali pa še to ne. Naučil sem se nov jezik in se na splošno moral znajti v številni okoliščinah in dogodivščinah, ki so nam prišle na pot. Vse to je prispevalo k mojemu nadaljnjemu razvoju. Proces je bil zelo zanimiv.
V zadnjih dveh letih si igral različnih 20 vlog. Videvamo te skorajda v vseh predstavah Gledališča Koper.
Zanimivo mi je, da se jih je toliko nabralo, a to je dobro, ker različne vloge prinašajo različne izzive. Izzivi pa so za igralca, ki še raste, dobrodošli. Ob vsem tem se zavem, kako hitro teče čas. Če nekoliko karikiram, vse skupaj doživljam kot eno mini kariero. Je pa zanimivo tudi to, da igram statistično gledano večinoma zlikovce ali negativce.
Kako se pripravljaš na vlogo? Imaš sistem, ki se ga držiš?
Nimam sistema. Večkrat preberem tekst in se prepustim vtisom in pogovorom med vajami. Na tem področju še raziskujem, ker se vedno zgodi nekaj novega.
Kako pa po predstavi iz vloge izstopiš?
Po predstavi mi po navadi paše imeti kakšnih 10 ali 15 minut zase. Odvisno od predstave in dneva.
Kakšne načrte imaš za prihodnost? Si želiš ostati v Kopru ali te mikajo večji odri po Sloveniji?
Mic po mic, pravim. Najprej moram zaključiti vse šolske obveznosti za nazaj. Nato bo čas za razmišjanje o večjih korakih. Vse ob svojem času.
V čem so prednosti koprskega teatra?
Predvsem visok tempo dela, ki poskrbi, da ostaneš v formi. Ni nam dolgčas. Pa morski zrak in domače okolje.
