Prva letošnja najdba na počivališču Tepanje

Slovenski strokovnjaki za varstvo rastlin so letos prvič zaznali japonskega hrošča, invazivno vrsto, ki velja za enega največjih škodljivcev v kmetijstvu in vrtnarstvu. Žuželko so odkrili na avtocestnem počivališču Tepanje jug, kjer je bila ujeta v posebno feromonsko past, namenjeno zgodnjemu odkrivanju nevarnih organizmov.

Po oceni pristojnih služb je hrošč na območje najverjetneje prispel z vozilom iz severne Italije, kjer je ta invazivna vrsta že močno razširjena in povzroča precejšnjo gospodarsko škodo.

V Sloveniji ga spremljajo že tretje leto

To ni prvi stik Slovenije z japonskim hroščem. Prve primerke so pri nas odkrili poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Zaradi kasnejših ponovnih najdb so pristojni organi na teh območjih vzpostavili posebna razmejena območja in uvedli ukrepe za izkoreninjenje škodljivca.

Po letošnji najdbi bodo strokovne službe nadzor na širšem območju Tepanj še okrepile. Načrtujejo dodatne feromonske pasti in podrobnejše terenske preglede. Če bi se izkazalo, da je hroščev več, bodo uvedli tudi dodatne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja.

Prebivalce prosijo za pomoč

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prebivalce opozarja, naj se nameščenih pasti ne dotikajo, jih ne premikajo ali odpirajo. Vsak poseg lahko namreč vpliva na rezultate spremljanja in oteži pravočasno ukrepanje.

Obenem ljudi pozivajo, naj bodo pozorni na morebitne primerke japonskega hrošča v svoji okolici. Morebitna opažanja je priporočljivo fotografirati in jih skupaj s podatki o lokaciji posredovati pristojni upravi prek spletnih obrazcev.

Škodljivec napada več sto rastlinskih vrst

Japonski hrošč velja za enega najbolj problematičnih karantenskih škodljivcev v Evropski uniji. Odrasli osebki objedajo liste, cvetove in plodove številnih kulturnih ter okrasnih rastlin.

Med rastlinami, ki jih najpogosteje napada, so vinska trta, koruza, češnje, breskve, nektarine, jablane, leska, kivi, fižol, soja ter številne drevesne vrste, kot so javor, brest, lipa in divji kostanj.

Škodo povzročajo tudi ličinke, ki živijo v zemlji. Te se prehranjujejo predvsem s koreninami trav in drugih rastlin, zaradi česar lahko uničujejo travne površine in oslabijo rast rastlin.

Kako prepoznati japonskega hrošča?

Odrasel japonski hrošč meri med osem in enajst milimetrov. Prepoznaven je po kovinsko zelenem oprsju in glavi ter rjavkastih pokrovkah. Posebnost vrste je, da pokrovke ne prekrivajo celotnega zadka.

Na obeh straneh zadka ima po pet značilnih šopov belih dlačic, njegova tipala pa so pahljačasto razprta. Prav ti znaki omogočajo, da ga lažje ločimo od drugih podobnih vrst hroščev.

Če bi se škodljivec pri nas trajneje naselil, bi lahko predstavljal resno grožnjo za sadjarstvo, vinogradništvo in druge kmetijske dejavnosti, zato strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja in hitrega ukrepanja.