Zakaj dvom? 23. avgusta so na pobudo koprskega župana protestno obrnili table z zgodovinskimi imeni trgov in ulic, potem ko so na občini prejeli odločbo državnega inšpektorata za kulturo, ki je ocenilo, da so te neustrezne. Dejanje je sicer res pritegnilo pozornost obče javnosti in sprožilo očitno nujno potrebno razpravo o prepletanju preteklosti in sedanjosti ter zapuščini, na kateri naj bi tisti, ki prihajajo za nami, gradili boljši svet, a hkrati se je znova izkazalo, kako (pre)hitro zaidemo v nekonstruktivne debate, ki ne vodijo nikamor, za izrečenimi besedami, ki se sproti pozabljajo, pa ostaja samo grenak priokus.
O problematiki koprskih tabel se je v tem času izrekel marsikdo. Argumenti za to ali ono rešitev so v javnost curljali od vsepovsod. Očitki o nestrokovnosti, izključevanju, nepoznavanju področja in še veliko tega se je nabralo, a odločilnega koraka, ki bi končno prinesel rešitev, sprejemljivo za vse, ni od nikoder, zdi pa se, da nihče več ne ve, kdo naj bi ta korak sploh naredil. In najbrž mnogi ne vedo niti, kako se je vse skupaj začelo.
Oglasil se je predsednik Italijanske unije
Včeraj se je o odločbi inšpektorata opredelil še predsednik Italijanske unije, Maurizio Tremul. Ocenil je, da je ta “(morda) sicer postopkovno legitimna, s pravnega vidika pa zbuja začudenje”.
“Gre za uničujoč poraz razuma in tudi politike v njenem najvišjem in najplemenitejšem pomenu,” je zapisal Tremul in med drugim postavil vprašanje, “ali so bile v postopku, ki je pripeljal do postavitve tabel z zgodovinskimi imeni krajev – kar je rezultat skrbnega dela komisije, ki jo je 1. februarja 2018 imenoval koprski župan Boris Popovič – upoštevane vse potrebne procedure, ki so zagotavljale vključenost vseh institucij, zadolženih za nalogo pravilne vzpostavitve izvirnega poimenovanja krajev?”
In ravno to – da je bil postopek izpeljan skrbno in predvsem korektno – nam je včeraj zagotovil Damian Fischer, predsednik Strokovne komisije za področje toponomastike Mestne občine Koper. O Tremulovih očitkih, da postavitve tabel niso dovolj učinkovito predstavili javnosti, pa: “Tiskovne konference, poročila in razni intervjuji so bili opravljeni tik pred in po postavitvi prvih tabel.”
Na pročelje frančiškanskega samostana table niso postavili
“O postavitvi obvestilnih tabel smo seznanili vse lastnike objektov, na katerih smo jih nameravali namestiti, in jih pozvali, naj se z morebitnimi pomisleki in vprašanji obrnejo na našo službo, kjer jim bodo vse pojasnili, v primeru nestrinjanja pa našli drugo lokacijo,” je pojasnil.
Odzvali so se trije in prosili za podrobnejšo predstavitev. Dva sta bila z njo zadovoljna, zapletlo pa se je s tablo, ki so jo želeli namestiti na pročelju frančiškanskega samostana. Tamkajšnji pater se je namreč odločil, da o njeni zakonitosti povpraša stroko.
Predstojnik frančiškanskega samostana sv. Ane, Bogdan Rus, nam je potrdil, da se je po pomoč obrnil na Službo za slovenski jezik Ministrstva za kulturo, in ne na inšpektorat, ter poudaril, da prijave nikoli ne bi podal. Po prejetju odgovora, da table niso v skladu z zakonodajo, postavitve ni dovolil.
“Vsekakor ne drži, da naj bi jaz podal prijavo na inšpekcijsko službo. Kar sem naredil, je čisto neškodljivo dejanje brez posebne negativne konotacije in mojemu namenu ni mogoče pripisati kaj drugega. Tako dejanje mora biti brez krivde dostopno vsakemu državljanu,” je zapisal.
Inšpektorat: Prevoda nismo zahtevali
Je pa njegovo poizvedovanje sprožilo postopek, ki se je zaključil z odločbo inšpektorata. Po njej naj bi se občina morala odločiti, ali bo imena ulic prevedla v slovenščino ali table odstranila. Na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU so večkrat poudarili, da v svojem mnenju, za katerega jih je inšpektorat zaprosil, nikoli niso navajali, da vidijo rešitev v prevodu.
“Ukrep v odločbi Mestni občini Koper ne nalaga prevoda besedil na zadevnih tablah, temveč navesti enakovredno velika besedila v slovenščini in poleg v italijanščini (saj sta oba jezika na tem območju uradna in tako enakovredna) ali pa (Mestna občina Koper je imela možnost izbire) odstranitev tabel. Tako ne drži, da je bilo z odločbo naloženo izdelati prevod besedil, tega namreč Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) ne zahteva,” pa so na naše vprašanje o zahtevi po prevodu odgovorili na Inšpektoratu RS za kulturo in medije.
Damian Fischer: Sprva bi morali toponime prevesti
Na občini so napotke upoštevali, nam je v včerajšnjem pogovoru pojasnil Damian Fischer, in pripravili nove predloge, a brez uspeha. Ob tem je izpostavil, da je po poglobljeni preučitvi problematike marsikdo delno spremenil pogled nanjo, najbrž pa je k temu prispeval tudi politični pritisk z različnih strani.
“Na začetku je namreč bilo določeno, da moramo toponime prevesti, potem se je počasi začelo obračati, ko so v igro vstopili mediji in nekateri politiki, ob spoznanju o pomenu odnosov na narodno mešanem območju so se mnenja omehčala,” je dejal.
Takrat so jih z vseh strani mirili in zagotavljali, da je rešitev pred vrati. A do nje ni prišlo, ker je inšpektorat vse njihove predloge zavrnil.
“Vsi predlogi, ki jih je do sedaj posredovala Mestna občina Koper so bili zavrnjeni zato, ker predlagana rešitev v osrednjem delu table še vedno vsebuje najbolj poudarjeno besedilo na tabli v italijanščini (krepko, velike tiskane črke), brez enakovrednega besedila v slovenščini kot že od začetka postopka. Nad in pod zadevnim besedilom pa predlogi ohranjajo že obstoječo rešitev z enakovrednimi besedili v slovenščini z malimi tiskanimi črkami in veliko začetnico, ki pa niso bila predmet inšpekcijskega postopka, saj so bila že izvorno ustrezna,” so zapisali na naše poizvedovanje o razlogih zavrnitve.
“Zadnji predlog so na inšpektoratu zavrnili, ker velikost napisa ’nekdanja ulica’ ni enakovredna napisu samega toponima. Poslali smo enak font, le da so pri prvem uporabljene male tiskane črke, pri drugem pa velike. In smo to tudi argumentirali tako, da mora biti neka razlika med njima. Nikjer na svetu nista toponim in pojasnjevalno besedilo enaka. Že naš poslanec je dejal, da bi to lahko primerjali z osebno izkaznico, na kateri bi bila zapis ’ime in priimek’ ter sama ime in priimek enaka,” pa se glasi pojasnilo predsednika komisije za toponomastiko.
Kot zanimivost naj pristavimo še nekaj … V prvi fazi projekta postavitve tabel so morali na občini pridobiti tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V predlogu, ki so jim ga poslali, so bile zgodovinske table manjše od obstoječih z današnjimi poimenovanji. Pa so jim naložili, naj jih preoblikujejo tako, da bodo enako velike.
In zdaj smo tu. Z obrnjenimi tablami, ki so odpravile očitano neskladnost z zakonodajo. Odločbi se je ugodilo. Postopek je zaključen.
Kako naprej? Kdo je tisti, ki bo določil prihodnje korake? Pričakovanja so velika. Najbrž tudi pritiski. Je politika tista, ki bo (tokrat) uspešno opravila popravni izpit?
