Dan očetov, ki ga zaznamujemo tretjo nedeljo v juniju, letos spremljajo zanimivi podatki o vlogi očetov v slovenski družbi. Čeprav je tradicionalna podoba družine še vedno najpogostejša, statistika kaže, da očetje vse pogosteje prevzemajo aktivno vlogo pri vzgoji otrok, vse več pa je tudi družin, v katerih otroci živijo zgolj z očetom.
Po ocenah Statističnega urada v Sloveniji živi nekaj več kot 530.000 očetov. Ob zadnjem popisu prebivalstva je v družinah z otroki živelo okoli 303.000 očetov. Dve tretjini jih je živelo skupaj z ženo in otroki, približno četrtina z zunajzakonsko partnerko in otroki, vse več pa je tudi očetov, ki za otroke skrbijo sami.
Število očetov samohranilcev raste
Družine, v katerih z otroki živi samo oče, ostajajo razmeroma redke, vendar njihov delež že desetletja vztrajno narašča. Če je bilo takšnih družin v začetku devetdesetih let le okoli tri odstotke, jih je danes bistveno več – okrog 9 odstotkov.
Podatki kažejo, da se spreminjajo tako družinske oblike kot tudi pričakovanja glede starševskih vlog. Očetje niso več zgolj finančni steber družine, temveč vse pogosteje prevzemajo vsakodnevno skrb za otroke.
Očetje so pri porodih skoraj nepogrešljivi
Ena najbolj opaznih sprememb se je zgodila že ob rojstvu otrok. Medtem ko je bilo v začetku devetdesetih let pri porodu prisotnih manj kot deset odstotkov očetov, jih je bilo lani že 84 odstotkov.
Pri ženskah, ki so rodile prvega otroka, je bil delež še višji in je dosegel skoraj devet od desetih porodov.
Takšen porast kaže na vse večjo vključenost očetov že od prvih trenutkov otrokovega življenja.
Očetje so starejši kot nekoč
Povprečen oče otroka, rojenega leta 2024, je bil star 33,8 leta, kar je skoraj tri leta več od povprečne starosti mater.
V zadnjih petnajstih letih se je povprečna starost očetov ob rojstvu otroka zvišala za skoraj eno leto. Med očeti novorojenčkov je bilo sicer še vedno nekaj mlajših od 20 let, po drugi strani pa je bilo že 14 odstotkov takih, ki so bili stari 40 let ali več. Najstarejši med njimi so presegli 60 let.
Skupno skrbništvo postaja nova realnost
Pomembno spremembo prinašajo tudi ločitve. Število razvez v Sloveniji že vrsto let ostaja razmeroma stabilno, bistveno pa se je spremenilo vprašanje skrbi za otroke po razpadu zveze.
Če je bilo sredi osemdesetih let skupno skrbništvo redkost, danes postaja skoraj enako pogosto kot dodelitev otrok enemu od staršev. Leta 2025 je bilo kar 47 odstotkov primerov, v katerih so starši po razvezi prevzeli skupno varstvo otrok.
To kaže na vse večjo pripravljenost staršev, da tudi po razhodu ohranijo aktivno vlogo v življenju svojih otrok.
Ali vzgajamo generacijo, ki ne zna čakati: Zakaj otroci potrebujejo tudi frustracije
Več otrok, večja delovna aktivnost
Zanimiv je tudi pogled na zaposlitveni status staršev. Stopnja delovne aktivnosti pri očetih narašča s številom otrok.
Lani je bilo med moškimi z enim otrokom zaposlenih 86 odstotkov, med očeti dveh otrok 93 odstotkov, med tistimi s tremi ali več otroki pa kar 95 odstotkov.
Tudi med materami so bile stopnje zaposlitve visoke, vendar nekoliko nižje kot pri moških. Slovenija sicer sodi med države Evropske unije z najvišjo delovno aktivnostjo staršev.
Iskanje ravnotežja med službo in družino
Kljub visoki zaposlenosti večina staršev ocenjuje, da uspešno usklajuje delo in družinsko življenje. Težave pri tem je lani navajalo pet odstotkov moških in deset odstotkov žensk.
Delo s krajšim delovnim časom ostaja precej pogostejše med ženskami kot med moškimi, vendar podatki kažejo, da si vse več očetov prizadeva za aktivnejšo vlogo tudi doma.
Ob letošnjem dnevu očetov statistika tako razkriva jasno sliko: sodobni očetje so vse bolj vključeni v življenje svojih otrok, od porodne sobe do vsakodnevne vzgoje, njihova vloga pa je danes precej širša, kot je bila še pred nekaj desetletji.
