Pisma na Dansko
Medtem ko je v Sloveniji (vsaj v nekaterih gospodinjstvih) čas posta in čas, ko se odrekamo tudi uživanju sladkih grehov, se na Danskem vsako leto bolj sladkajo tako mladi kot stari.
Danci so drugi na svetu (za Finci) po količini pojedenih sladkarij na osebo. Naj gre za čokolado, gumijaste bonbone, pekovske sladice ali »licorice« sladkarije iz sladkega korena, zdi se, da se jim Danci preprosto ne morajo upreti. Na leto v povprečju poje vsak Danec malo manj kot devet kilogramov sladkarij, kar je več kot dvakrat nad evropskim povprečjem. Največ sladkarij družine pojedo ob petkih zvečer, ko skupaj uživajo v polnih skledah najljubših bonbonov, za izgovor pa imajo razlago, da je početje zelo »hygge«, pripomore k domačnosti ter občutku ugodja in topline. Za petkovo sladkanje imajo celo izraz »fredagsslik«, kar pomeni v dobesednem prevodu petkove sladkarije. Če bi želeli hygge in petkove večere narediti bolj zdrave, bi vas domačini gledali postrani, saj v njihovem svetu petek enačijo z nezdravo hrano, večinoma s sladkarijami.
Podobno kot imajo Danci petkove večere rezervirane za kokakolo in umetne bonbone, tako imajo njihovi zahodni sosedje Švedi za obisk prodajaln sladkarij rezervirane sobote. Na Švedskem že več generacij jedo sladkarije samo ob sobotah na njihov »Lördagsgodis« (sobotne sladkarije). Ko si je povprečen Šved lahko privoščil čedalje več sladkarij v času, ko je šlo državi vse boljše, so se spomnili vsakotedenskega »praznika«, ki je vsaj otrokom omejeval prenajedanje s sladkarijami. Tako so se izognili prepogostim obiskom zobozdravnikov, starši pa imajo vsak drug dan v tednu izgovor, da otrokom ne dovolijo čokolade za kosilo ali malico kar tako. Konec dneva torej do Velike noči tako kot Danci in Švedi tudi veliko Slovencev je sladko le enkrat tedensko, le da so razlogi za tovrstno postenje različni – naj bo to zdravje naših zob, »hygge« ali pa tradicionalen post, se bomo verjetno vsi kot majhni otroci na Velikončni ponedeljek razveselili, če nam bo kdo spekel in ponudil domačo potico in druge sladke dobrote.
Nina Ločniškar