Pokanje plodov zaradi padavin povzroča milijonske izgube, raziskovalci pa opozarjajo tudi na vpliv zaščitnih sistemov na kakovost sadežev
Močno deževje postaja ena največjih groženj sodobni pridelavi češenj. Če tik pred obiranjem pade večja količina padavin, lahko plodovi zaradi vpijanja vode popokajo in v nekaj urah izgubijo tržno vrednost. Zaradi vse bolj nepredvidljivega vremena številni sadjarji v Avstraliji in na Novi Zelandiji zato posegajo po zaščitnih pokrivnih sistemih, ki nasade varujejo pred dežjem.
Toda raziskave kažejo, da imajo takšne zaščitne strehe poleg prednosti tudi nekatere neželene posledice. Spremenjena mikroklima pod pokrivali namreč vpliva na razvoj plodov, njihovo čvrstost in končno kakovost.

Češnje po močnem dežju pogosto niso več primerne za prodajo
Pokanje češenj je ena najdražjih težav v sadjarstvu. Ko sadež absorbira preveč vode, notranji pritisk povzroči razpoke na kožici. Takšni plodovi hitro začnejo gniti, obenem pa niso več primerni za transport in prodajo na zahtevnejših trgih.
Največ škode nastane prav v času pred obiranjem, ko so češnje najbolj občutljive. Sadjarji lahko po enem samem močnem nalivu izgubijo velik del letine.

V številnih državah zato vse pogosteje postavljajo plastične tunele in zaščitne strehe, ki preprečujejo neposreden stik dežja s sadeži.
Zaščitne strehe zmanjšajo škodo, a spremenijo razmere v nasadu
Raziskovalci iz novozelandskega inštituta ugotavljajo, da zaščitni sistemi uspešno zmanjšujejo pokanje plodov in pogosto prispevajo tudi k večji velikosti češenj. Hkrati pa pod plastičnimi pokrovi nastanejo drugačne razmere kot v odprtih sadovnjakih.
Pod zaščitnimi tuneli se temperatura praviloma zviša, zračna vlaga pa poveča. Prav to lahko vpliva na kakovost plodov, predvsem na njihovo čvrstost, ki je eden ključnih kriterijev pri izvozu češenj na oddaljene trge.
Čvrstost češenj je ključna za izvozne trge
Na premium trgih, predvsem v Aziji in na Bližnjem vzhodu, kupci pričakujejo velike, sijoče in čvrste češnje, ki brez poškodb prenesejo večtedenski transport.
Mehkejši plodovi imajo nižjo tržno vrednost, zato raziskovalci podrobno preučujejo povezavo med povečano zračno vlago pod zaščitnimi sistemi in zmanjšano trdoto sadežev.

Podnebne spremembe spreminjajo sadjarstvo
Vremenski ekstremi postajajo za sadjarstvo vse večji izziv. Poleg močnega deževja nasade vse pogosteje prizadenejo še toča, vročinski valovi in nenadne temperaturne spremembe.
Pridelovalci zato vlagajo v sodobnejše sisteme zaščite in natančnejše spremljanje vremenskih razmer. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo zaščitni pokrivni sistemi v prihodnjih letih postali standard v številnih intenzivnih nasadih češenj.
Ob tem opozarjajo, da samo zaščita pred dežjem ne bo dovolj. Za ohranitev kakovosti bodo morali sadjarji natančno uravnavati tudi prezračevanje, vlago in prehrano rastlin.

Za sadjarje to pomeni vse več tehnoloških prilagoditev, za potrošnike pa verjetno tudi dražje, a bolj nadzorovano pridelane sadeže.




