ChatGPT temelji na širokem naboru podatkov, ki so bili zbrani in obdelani pred septembrom 2021. »Prebral« je nepregledno količino besedil, vključno s knjigami, spletnimi stranmi, članki in drugimi jezikovnimi viri. Njegov glavni cilj je razumeti človeški jezik ter ustvarjati smiselne in učinkovite odgovore na vprašanja, kar uporabnikom omogoča, da pridobijo informacije ter se zanesljiveje odzivajo na njihove potrebe. V času svojega obstoja je ChatGPT doživel precejšen napredek. Postal je sposoben obravnavati širok spekter tem in zagotavljati natančnejše ter bolj celovite odgovore. Sčasoma je razvil sposobnost prepoznavanja konteksta, razumevanja kompleksnih vprašanj ter analize in sinteze informacij. Najpogosteje se uporablja kot virtualni pomočnik pri iskanju informacij. Zaradi svoje vsestranskosti in hitrosti odziva je uporaben pri iskanju splošnih dejstev, nasvetov, pisanju besedil, prevajanju med jeziki, razvijanju idej, reševanju težav itd. Dostopen je 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar uporabnikom omogoča pridobivanje informacij v dejanskem času ter izboljšanje njihovega razumevanja in produktivnosti. S stalnim razvojem in izboljšavami je postal sposoben razumeti človeški jezik (slovenščina mu ne predstavlja težav), prepoznati kontekst ter zagotavljati celovite in informativne odgovore.
Kako se ChatGPT »uči«?
Razvijalci ChatGPT-ja uporabljajo kombinacijo tehnik strojnega (pridobivanje znanja na podlagi izkušenj) in globokega učenja (področje umetne inteligence, ki obravnava globoke večslojne nevronske mreže) za izboljšanje njegove uspešnosti. Model je bil prvotno treniran na veliki količini besedilnih podatkov, ki vključujejo knjige, spletno vsebino, znanstvene članke in druge jezikovne vire. Ta obsežen nabor podatkov je služil kot temelj za razumevanje in sintezo jezika. Poleg tega se ChatGPT nenehno uči iz interakcij s svojimi uporabniki. Vsaka uporaba in pogovor z njim predstavlja priložnost za izboljšanje njegove zmogljivosti. Izkušnje, ki jih pridobi med pogovori, se uporabljajo za nadaljnje prilagajanje modela in optimizacijo njegovega delovanja. To pomeni, da je ChatGPT v nekem smislu samoučljiv, saj se iz svojih interakcij in uporabniških povratnih informacij uči ter poskuša zagotoviti boljše odgovore in izkušnje.
Glede na nedavne izjave ustanoviteljev in vodilnih v podjetju, ki so večkrat izrazili bojazen, da bi umetna inteligenca lahko škodila človeštvu, se družba OpenAI zaveda nevarnosti, ki jih lahko povzroči razvoj umetne inteligence. Zato naj bi izvajali tudi preventivne aktivnosti za obvladovanje tveganj ali zlorab, ki bi se lahko pojavili pri uporabi ChatGPT-ja.
Želi si bolje razumeti jezik in poglobiti strokovno znanje
Ustanovitelji, skupaj z drugimi raziskovalnimi skupinami in strokovnjaki, nenehno delajo na inovacijah in izboljšavah, da bi ChatGPT postal še bolj napreden in zanesljiv jezikovni model. Eden od ključnih ciljev razvoja ChatGPT-ja je izboljšanje njegovega razumevanja konteksta, zapletenih vprašanj ter subtilnosti jezika. Raziskovalci se osredotočajo na povečanje njegove sposobnosti za razlikovanje odtenkov v pomenu besed in boljšo interpretacijo namenov samih uporabnikov. Pričakuje se tudi nadaljnje izboljšanje sposobnosti ChatGPT-ja pri obravnavanju specifičnih strokovnih področij. S povečanjem količine in kakovosti podatkov, ki so na voljo za trening, se bo model lahko specializiral na različnih področjih, kot so medicina, pravo, znanost, umetnost in druga. To bo omogočilo bolj poglobljene in natančne odgovore, prilagojene specifičnim potrebam uporabnikov. Razvijalci ChatGPT-ja si prizadevajo tudi za razvoj bolj interaktivnega in naravnejšega uporabniškega vmesnika. To vključuje izboljšanje sposobnosti ChatGPT-ja za postavljanje dodatnih podvprašanj, pojasnjevanje ali poizvedovanje po dodatnih informacijah, da bi zagotovil boljše razumevanje uporabnikovih potreb. Cilj je ustvariti bolj tekoče in intuitivno izkušnjo, ki bo uporabnikom omogočila enostavnejše interakcije in pridobivanje želenih informacij. Poleg tega se pričakujejo tudi nadaljnji koraki v prilagajanju na različne jezikovne in kulturne kontekste, vse od prevajanja med jeziki, razumevanja regionalnih izrazov in specifičnosti do zagotavljanja bolj prilagojenih odgovorov za uporabnike iz različnih kultur in jezikovnih skupnosti. V prihodnosti bo potreben tudi večji poudarek glede etične uporabe ChatGPT-ja.
Ni vse zlato, kar se sveti
Kot napreden jezikovni model se ChatGPT sooča s številnimi izzivi in potencialnimi tveganji, ki jih je treba obravnavati, da bi preprečili zlorabe in negativne posledice. Ključne nevarnosti in možne zlorabe ChatGPT-ja so naslednje:
- Širjenje dezinformacij: ChatGPT, čeprav je bil ustvarjen z dobrimi nameni, lahko predstavlja tveganje za širjenje dezinformacij. Ker temelji na velikem številu besedilnih podatkov, lahko nepravilno razume ali izda napačne informacije. To lahko posledično vodi do širjenja lažnih dejstev ali netočnih interpretacij.
- Pridobivanje osebnih podatkov: ChatGPT ima lahko dostop do občutljivih osebnih podatkov, ki jih uporabniki posredujejo med interakcijo. Zloraba teh podatkov lahko ogrozi zasebnost in varnost posameznikov, zato je pomembno, da se razvijalci in uporabniki ChatGPT-ja zavedajo potencialnih tveganj in sprejemajo ustrezne ukrepe za varovanje podatkov.
- Pristranskost in diskriminacija: ChatGPT se uči iz obstoječih besedilnih podatkov, ki lahko vsebujejo pristranske ali diskriminatorne vsebine. To lahko privede do krivičnega ravnanja ali neustreznih odgovorov na vprašanja uporabnikov. Pomembno je, da se sistematično zmanjšuje pristranskost in izvajajo mehanizmi za preprečevanje diskriminacije.
- Manipulacija in zloraba: ChatGPT ima potencial za zlonamerno manipulacijo in zlorabo. Na primer, lahko se uporablja za ustvarjanje prepričljivih lažnih sporočil, ki posnemajo človeški slog pisanja. To bi lahko imelo resne posledice v družbenem, političnem ali gospodarskem kontekstu.
Glede na te nevarnosti se lahko ljudem zdi razvoj ChatGPT-a zaskrbljujoč. Evolucija tehnologije lahko sproži strahove glede nenadzorovane rasti umetne inteligence in možnosti izmikanja človeškemu nadzoru. Zato je pomembno, da se razvijalci in uporabniki zavedajo teh pomislekov ter izvajajo ustrezne varnostne ukrepe, etične smernice in regulativne okvire za omejevanje zlorab in zagotavljanje odgovornega upravljanja ChatGPT-ja. Prihodnost razvoja ChatGPT-a zahteva celovit pristop, ki vključuje transparentnost, odgovornost in skrbno upravljanje tveganj. S tem bomo lahko zmanjšali negativne posledice in izkoristili potencial ChatGPT-ja za ustvarjanje koristnih in inovativnih rešitev na področju jezikovne interakcije.
Kar se Janezek ne nauči, to ChatGPT zna
ChatGPT je orodje. Uporabili smo ga za pisanje članka o njem. Na začetku smo mu dali jasna navodila o tem, kaj nas zanima in koliko besed naj zajema posamezen odstavek. Članek smo pisali po delih, saj so njegovi odgovori omejeni na določeno število besed. ChatGPT se rad ponavlja, zato je bilo kasneje potrebno krajšanje in čiščenje besedila. Seveda je nekaj stavkov dodanih, a večina besedila je do vejice njegovega. Lektorji bodo povedali, ali so imeli manj ali več dela. Na koncu bodo bralci odločili, če je članek zanimiv. Bistveno je, da smo poleg osnovnih informacij o ChatGPTju prikazali njegovo uporabnost. Za ta članek je bilo potrebnih manj človeških ur v primerjavi s preteklimi podobnimi besedili. Slabo je to, da smo se zanašali le na en vir: ChatGPT. Čeprav je on »prebral« na tisoče virov, točnih naslovov ne navede. Dodal je še, da se je vedno priporočljivo posvetovati s preverjenimi viri, kot so knjige, akademska literatura, strokovni članki ali zaupanja vredne spletne strani in drugi mediji.
Ljudje si od pamtiveka skušamo lajšati delo. Od preprostih piščali, kopij in šivank smo skozi zgodovino prišli do kompleksnih tehnoloških rešitev, instrumentov in naprav. Velika večina izumov je človeku olajšala fizično delo. Sedaj smo dobili orodje, ki ljudem olajšuje miselni napor. Lajšanje fizičnega dela je človeštvu prineslo napredek, zmanjšana uporaba ali neuporaba možganov nas bo peljala v nasprotno. Med orodjem in orožjem je malo razlik. Večkrat le v eni črki.
