In vendar obstaja način življenja, ki olajša delo ter ustvarja dobro počutje. Milan Kundera je svojemu romanu dal naslov Neznosna lahkost bivanja, s katerim je v težkih zgodovinskih okoliščinah pokazal na notranjo držo, ki omogoča določeno pot skozi življenje. Lahkotnost bivanja in življenja ni neko neodgovorno frajerstvo ali odklop od vsega, ampak stalni napor pameti, modrosti, odločitev, čustev in duhovnosti. S to držo zadiha vsakdanjost, sredi napetosti in obveznosti postanemo pozorni na majhna veselja, vzamemo si čas za to, kar je vredno.
Nekateri imajo že v značaju več dispozicij za tako držo, drugi potrebujejo več prizadevanja. Treba je poudariti, da lahkotnost ne odpravi težav, omogoči pa, da jih rešujemo in se z njimi soočamo. Pot rešitve se začne, ko sprejmemo sebe in gremo preko sebe (Martin Buber). V tej smeri začnemo razločevati, kaj nas gradi, kaj je vredno in kaj ubija, ponižuje, oddaljuje.
Na poti do temeljne lahkotnosti moramo znati zapuščati in odrezati, kar zavaja, vklepa, ovira. Treba je obrezati trto in obstriči oljko, da postaneta bolj rodovitni in rasteta v pravo smer. V času po mladinski revoluciji se propagira čim prejšnja zadovoljitev čustev in strasti. Te so koristne, vendar jih je treba pravilno usmeriti, da gradijo in ne rušijo. Izbira postane tudi izhod iz nekaterih bolezni in slabih načinov življenja.
Tema vzdržnosti in zmernosti vodi k drugemu vidiku lahkotnosti, k delitvi dobrin z drugim, tudi k delitvi življenja ter sodelovanju. Prisluhniti je treba izkušnjam drugih, jih svobodno sprejeti in razvijati v našem slogu. Odprto prijateljstvo pa s svojim trajanjem in svobodo postane osnova za lahkotnost bivanja. Prijateljski odnos je tudi podpora ob težavah in daje moč za vztrajnost.
Pri tem ne moremo mimo nasmeha in veselja. To je dragocen dar, ki nam je lasten, vendar ga vsi ne razvijejo. Obstaja tudi razlika med nasmehi in nasmehi. Ljudje, ki se iskreno smejejo, so prosojni, veseli, sproščeni. Nekateri se preveč smejejo in njihov smeh je banalen. Kljub temu je smeh sredstvo osvoboditve in odprtosti ter ustvarja prijetno razpoloženje.
Leoluca Pasqua je napisal knjigo o umetnosti lahkotnosti življenja. Poudaril je, da ta pot vključuje številne vidike, od iskanja svobode in resnice do miru, harmonije ter duhovnosti. Obenem je lahko priložnost za nove začetke in spremembe usmeritve ter za to, da se naučimo dati stvarem in odnosom pravo težo in vrednost. To je način bivanja, ki ga lahko predstavimo drugim. Lahko bi rekli, da je to osebna izkaznica nekoga, ki je dosegel določeno ravnovesje in se zaveda, kdo je in kaj naj stori, da se bo uresničil.
Lahkotnost nas postavi na pravo mesto, odkrije naše resnično središče, ki je globlje od nas samih, in omogoči, da blagodejno vplivamo na druge. To je preprostost in odprtost, ki ju imajo otroci in po katerih hrepenimo. Ne nazadnje je to ljubezen, ki gre do kraja in se ne ustraši narediti vsakega naslednjega koraka.
