Najnovejši pregled zdravja prebivalcev, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, potrjuje, da se splošno zdravstveno stanje v Sloveniji postopoma izboljšuje. Hkrati pa podatki razkrivajo, da so razlike med posameznimi občinami še vedno izrazite – tudi znotraj relativno majhnega prostora, kot je slovenska Istra.
Analiza vključuje podatke za leto 2024 oziroma večletna povprečja, pri nekaterih kazalnikih, kot so novi primeri raka, pa podatke do leta 2022. Slika, ki se kaže, je kompleksna: prebivalstvo se stara, je nekoliko manj delovno aktivno, a bolje izobraženo. Ob tem se prepletajo spodbudni in manj ugodni trendi.
Slovenija: manj hudih bolezni, več kroničnih izzivov
Na ravni države izstopa več pozitivnih premikov. Že enajsto leto zapored se zmanjšuje število poškodb v prometnih nesrečah, opazno pa je tudi manj bolezni, povezanih z alkoholom. Manj je hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, možganske kapi in astme pri otrocih.
Znižuje se tudi umrljivost, kar je povezano predvsem z manj smrti zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. Spodbuden je tudi podatek o upadu samomorov.
Na drugi strani pa narašča število kroničnih bolezni. Več je ljudi, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in težave s strjevanjem krvi. Povečuje se tudi telesna masa odraslih, hkrati pa ljudje vse pogosteje izostajajo z dela – bolniške odsotnosti so v zadnjih letih občutno narasle.
Dodatno skrb vzbuja nižja udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka.
Slovenska Istra: nadpovprečno zdravje, a ne brez opozoril
Izola: dobra slika zdravja, a izstopa vedenje mladih
Izola po več kazalnikih izstopa pozitivno. Bolniška odsotnost je nižja od slovenskega povprečja, prav tako je manj prebivalcev, ki potrebujejo zdravila za kronične bolezni, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen.
Stopnja samomorov je občutno nižja od državnega povprečja, manj je tudi poškodb v prometnih nesrečah. Otroci dosegajo nadpovprečne rezultate v telesni pripravljenosti.
A Izola izstopa tudi po manj ugodnem kazalniku – delež uporabnikov marihuane je tu najvišji v državi in presega tretjino prebivalcev, kar kaže na specifične vedenjske vzorce, zlasti med mlajšimi. Prav tako so v Izoli zabeležili višji delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji od slovenskega povprečja.
Ankaran: zdravo okolje, a višja umrljivost zaradi samomora
Ankaran beleži relativno ugodne zdravstvene kazalnike – manj je kroničnih bolezni, otroci so telesno bolje pripravljeni, prav tako je manj prometnih nesreč.
Posebej izstopa nižja stopnja zlomov kolka pri starejših, kar lahko kaže na boljšo kakovost življenja starejše populacije.
Kljub temu pa občina izstopa po višji stopnji samomorilnosti, ki presega slovensko povprečje, kar odpira vprašanja o duševnem zdravju v lokalnem okolju.
Koper: več bolniških odsotnosti in slabši preventivni odziv
V največji obalni občini izstopa predvsem nadpovprečna bolniška odsotnost, ki presega slovensko povprečje. Manj spodbuden je tudi podatek o telesni pripravljenosti otrok, ki je pod državnim povprečjem.
Posebno pozornost pa zahteva nizka odzivnost v presejalnih programih, kot sta Svit in Zora, kar pomeni, da se manj prebivalcev vključuje v zgodnje odkrivanje raka.
Na drugi strani je manj prometnih nesreč in nižji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kar kaže na boljšo prometno varnost.
Piran: več pomoči starejšim, a slabši preventivni kazalniki
Piran izstopa po večji uporabi pomoči na domu, kar kaže na bolj razvite storitve za starejše prebivalce. Tudi stopnja samomorov je nižja od slovenskega povprečja.
Vendar pa so kazalniki preventive slabši – udeležba v presejalnih programih za raka je med najnižjimi v regiji. Telesna pripravljenost otrok je prav tako pod povprečjem.
Dodatno izstopa višji delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji.
Skupna slika: zdravje je boljše, a ne enakomerno
Slovenska Istra na prvi pogled kaže razmeroma dobro zdravstveno sliko – manj kroničnih bolezni, dobra telesna pripravljenost otrok v nekaterih občinah in nižja umrljivost zaradi samomora.
A pod površjem se kažejo razlike: od večjih bolniških odsotnosti v Kopru do vedenjskih tveganj v Izoli in izzivov duševnega zdravja v Ankaranu.
Podatki tako potrjujejo, da izboljšanje zdravja ni enakomerno porazdeljeno. Ključni izzivi ostajajo preventiva, duševno zdravje in življenjski slog – prav na teh področjih bodo morale lokalne skupnosti v prihodnje usmeriti največ pozornosti.
